Zunanji minister Karl Erjavec je danes v Luksemburgu izpostavil različne položaje članic EU v begunski krizi in opozoril, da se tranzitne države, kot je Slovenija, lahko soočijo s problemom, da bodo begunci želeli drugam. Če jih bomo na silo zadrževali, lahko to povzroči konfliktne situacije, zato se morajo strinjati z razporeditvijo, je poudaril.
Komisija naj bi predlagala razporeditev 15.600 beguncev iz Italije, od tega naj bi jih Slovenija sprejela 82, 50.400 beguncev iz Grčije, od tega naj bi jih Slovenija sprejela 265, in 54.000 iz Madžarske, od tega naj bi jih Slovenija sprejela 284, piše v osnutku dokumenta komisije. Skupaj naj bi torej Slovenija sprejela 631 oseb.
Komisija pri tem v osnutku dokumenta navaja štiri merila za razporeditev beguncev, ki jih upošteva v razmerju 40 : 40 : 10 : 10 - število prebivalcev, velikost bruto domačega proizvoda, povprečno število prošenj za azil na milijon prebivalcev v letih 2010-2014 in brezposelnost.
V minulih dneh so sicer nekateri evropski mediji poročali o drugačni razpredelnici, po kateri naj bi komisija predlagala, naj Slovenija sprejme 2128 beguncev. Ugibanj je veliko, prav tako dokumentov, ki krožijo v javnosti, tako da je za zanesljive informacije treba počakati na dejanske predloge, ki naj bi jih komisija razgrnila prihodnji teden.
Maja je komisija v sklopu sheme za razporeditev Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v Italijo in Grčijo, predlagala, naj Slovenija sprejme 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav pa naj bi jih sprejela 207, torej po majskem predlogu skupaj 702 begunca.
Konec julija so notranji ministri EU na podlagi majskih predlogov komisije dosegli dogovor o razporeditvi približno 55.000 beguncev v prihodnjih dveh letih. Slovenija se je zavezala k sprejemu 250 oseb, od tega 230 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, in 20 oseb v okviru sheme za preselitev iz tretjih držav.
