Izguba DDV prihodkov nastopi zaradi goljufij in utaje, izogibanja davkom, stečajev, plačilne nesposobnosti in napačnega izračuna v državah članicah, pojasnjujejo v komisiji.
Podatki za Slovenijo kažejo na DDV vrzel v višini 186 milijonov evrov, kar predstavlja 5,8-odstotno izgubo. Slovenija je v primerjavi z letom 2012, ko je bila izguba ocenjena na 9,1 odstotka, pobiranje davka torej izboljšala.
To je po navedbah komisije predvsem posledica povečanja davčnih prihodkov za 5,4 odstotka, na eni strani zaradi povečanja stopenj davka, na drugi strani pa tudi zaradi bolj učinkovitega pobiranja. Od leta 2009 se je DDV vrzel Slovenije več kot prepolovila.
Komisija sicer izpostavlja, da je gospodarstvo članic EU v letu 2013 večinoma stagniralo, nominalna končna potrošnja pa se je okrepila za skromnega 0,6 odstotka. Obveznosti za plačilo DDV so se povečale za okoli 1,2 odstotka, medtem ko so se pobrani prihodki iz tega naslova okrepili za 1,1 odstotka.
S tem se je DDV vrzel zvišala za okoli 2,8 milijarde evrov, izguba pa je s tem ostala pri 15,2 odstotka.
Najnižjo DDV vrzel so sicer pri okoli štirih odstotkih beležile Finska, Nizozemska in Švedska, največjo pa Romunija, nekaj nad 41 odstotki. DDV vrzel je znižalo 15 članic, največji napredek pa so beležile Latvija, Malta in Slovaška.
Leta 2013 je najnižja splošna stopnja DDV veljala v Luksemburgu (15 odstotkov), najvišjo pa je imela Madžarska (27 odstotkov).
