Zore je na koncu še obsodil pojave sovražnega govora, ki so se pojavili na spletu. "Vse oblike sovražnega govora, uperjene proti komurkoli, so obsodbe vredne in nimajo mesta ne v družbi ne v Cerkvi," je poudaril.
V komisiji ob begunski krizi izražajo podporo vsem državnim ustanovam, civilni zaščiti, humanitarnim organizacijam in prostovoljcem, ki se pripravljajo na morebiten sprejem beguncev in migrantov. Vlado pa pozivajo, naj prispeva k skupnemu in celovitejšemu evropskemu reševanju vzrokov za begunsko tragedijo.
Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik omenjene komisije Stanislav Zore je opozoril, da begunci niso več zgolj nek problem, ki ga morajo reševati drugje, ampak postajajo del našega prizadevanja, da uredimo življenje v naši domovini.
"Tu se lahko pojavi cel kup strahov, od tega, kaj begunci nosijo s seboj, na kakšen način bodo našo družbo spravili iz ravnovesja, pa do tega, da se začnemo bati, da so med njimi teroristi, ki bi lahko ogrožali našo varnost," je povedal in dodal, da se na ta način v nas sprožijo mehanizmi, zaradi katerih bi te ljudi zavrnili, kar pa po njegovem mnenju ni človeka vredno. V komisiji menijo, da je treba na vsa vprašanja, tudi na vprašanja o naši lastni varnosti, odgovarjati objektivno, odkrito in pošteno.
Jožica Ličen iz Slovenske Karitas pa je poudarila, da so vse države in vsi državljani pred testom solidarnosti z vsemi, ki so bili zaradi vojn in nasilja pregnani iz svoje domovine in bodo v upanju, da bodo našli boljšo prihodnost, potrkali na naša vrata.
Sprejemanje beguncev po mnenju komisije nujno kliče k premisleku o tem, kako lahko EU in Nato pripomoreta k vzpostavitvi miru in ureditvi razmer v tamkajšnjih državah in s tem k zmanjšanju begunskih migracij v Evropo, saj možnosti niso neomejene.
Sicer pa še opozarjajo, da so na Bližnjem vzhodu, v Egiptu in v mnogih drugih državah kristjani posebna tarča verskega fanatizma in nestrpnosti in da gre za poskuse odkritega iztrebljanja krščanske navzočnosti na teh območjih, torej za nedvomen genocid.
