Novice Svet24

Slovenija bo kaj kmalu postavljena pred dejstvo, da so pred našimi vrati begunci iz afriških držav. Trenutno smo skoraj povsem nepripravljeni in se ležerno zanašamo na to, da Madžarska ne bo povsem zaprla svojim mej in da bodo države južno od naših meja emigrante zadržale. A postavljeni smo lahko pred kruto realnost, ki utegne za našo državo pomeniti čisto pravo katastrofo.

Ljudmila Novak: »Prav nič ne slišim, da bi se bogate arabske države aktivno vključevale v reševanje begunske problematike.«

Ministrstvo se zaveda razmer

V preteklih dneh se je pojavljalo vse več ugibanj, ali je Slovenija pripravljena na morebiten prehod beguncev, ki bi se po dokončanju zidu med Srbijo in Madžarsko odpravili proti Hrvaški in Sloveniji. Tako so se v sredo oglasili predstavniki notranjega ministrstva in povedali, da se država intenzivno pripravlja tudi na ta scenarij.

Državni sekretar na omenjenem ministrstvu Boštjan Šefic je povedal, da Slovenija trenutno še ni pod pritiskom povečanega števila migracij, se pa na ministrstvu po njegovih besedah zavedajo trenutnih razmer in stopnje tveganja za morebiten prihod večjega števila emigrantov.

STA

Kontingentni načrt vlade

Država se po besedah Šefica na večje število beguncev pripravlja v okviru t. i. kontingentnega načrta, ki ga je vlada sprejela 16. julija in ima tri faze.

Prva faza predvideva sprejem do 280 oseb, ki bi ga obvladovalo notranje ministrstvo samo, v drugi fazi, ki predvideva do 500 emigrantov, bi znotraj ministrstva oblikovali posebno koordinacijsko skupino. Tretja faza, ki predvideva več kot 500 beguncev, pa nalaga ustanovitev medresorske skupine, ki bi vodila aktivnosti. Kot je poudaril Šefic, število emigrantov, na katere se pripravljajo, ni omejeno.

Klemen Grošelj: »Vlada bi morala pripraviti konkreten načrt, kako bo s prebežniki ravnala, kaj konkretno bo storila, če bo število beguncev preseglo naša pričakovanja.«

Lokacije za nastanitev beguncev

Lokacij za nastanitev Šefic še ni konkretno navajal. Je pa iz kontingenčnega načrta vlade, ki je objavljen na spletu, moč razbrati, da so v začetni fazi kot potencialne nastanitve opredeljeni azilni dom v Ljubljani (do 203 osebe), integracijski hiši v Ljubljani in Mariboru (do 50 oseb), Center za tujce v Postojni (do 50 oseb) ter druge začasne razpoložljive nastanitvene kapacitete Ministrstva za notranje zadeve na lokacijah Samskega doma Kotnikova v Ljubljani in Počitniškega doma Debeli rtič (do 220 oseb). Kot dodatna lokacija nastanitve beguncev se pojavlja vojašnica v Logatcu, kjer bi lahko sprejeli do 400 oseb, a državni sekretar te informacije ni potrdil. Ob tem je treba poudariti, da so tako azilni dom v Ljubljani, Center za tujce v Postojni in Počitniški dom policije na Debelem rtiču odmaknjeni od sosesk.

Mediapseed

Sprejem beguncev

Mnogi se ob tem sprašujejo, kako poteka sprejem beguncev. Kot je pojasnila generalna direktorica direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Nina Gregori, bodo prosilce za mednarodno zaščito obravnavali v azilnem domu. Tiste, ki zanjo ne bodo zaprosili, pa bodo obravnavali po zakonu o tujcih. Nastanili jih bodo v centru za tujce in jih skušali vrniti v državo izvora, če to seveda ni država, v kateri bi bilo ogroženo njihovo življenje.

Azilni dom

Azilni dom je namenjen prosilcem za azil, ki v Slovenijo prihajajo iz nevarnih območij, kjer so ogrožena njihova življenja. Po obravnavi jim lahko notranje ministrstvo določi status subsidiarne zaščite ali pa status begunca. Status subsidiarne zaščite pomeni, da lahko v naši državi ostanejo za določen čas, medtem ko je status begunca stalen.

Klemen Grošelj: »Ne smemo pozabiti, da tudi vzhodno od mej EU tli krizno žarišče, zato lahko imajo države ob tej meji v prihodnosti še težjo situacijo:«

Znotraj azilnega doma dnevno potekajo različne dejavnosti, kot so: tečaji slovenščine in angleščine, športne aktivnosti, ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle, izleti in obiski zanimivih krajev po Sloveniji, računalniški tečaji, fotografski tečaji, urejanje internega časopisa Glas azila ipd. Dejavnosti izvajajo psihosocialna služba azilnega doma in različne nevladne organizacije praviloma preko programov, ki so sofinancirani s pomočjo Evropskega sklada za begunce (ERF).

Integracijska hiša

Veliko pomembnejša je vloga integracijske hiše. Z njenim odprtjem je namreč notranje ministrstvo tistim osebam z rešenim statusom omogočilo, da si s prehodnim bivanjem (največ 1 leto) v njej olajšajo prve korake na poti k samostojnemu življenju in integraciji v slovensko družbo. S tem so razbremenjeni težav pri iskanju zasebne nastanitve in se lahko lažje posvetijo urejanju dokumentov, potrebnih za življenje in delo v naši državi, učenju slovenskega jezika, iskanju zaposlitve ali nadaljnjemu izobraževanju.

2000 beguncev trenutno dnevno prestopi madžarsko mejo. 900 beguncev lahko po trenutnem načrtu sprejme Slovenija.

Nevladne organizacije kritične

Čeprav ministrstvo miri javnost in zagotavlja, da se Slovenija aktivno pripravlja na morebiten povečan prihod beguncev, so nevladne organizacije do aktivnosti države kritične. V šestih nevladnih organizacijah so odziv držav EU, tudi Slovenije, na pričujočo begunsko krizo označili kot neustrezen in neučinkovit. Skupno odprto pismo Cerarju so poslale organizacije Amnesty International Slovenije, Inštitut za afriške študije, Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Slovenska filantropija.

Od vlade tako pričakujejo, da se zavzame za solidarno Evropo, ki bo emigrante sprejela in jim pomagala, ter da na ravni EU glasno zastopa ta stališča, temelječa na solidarnosti in načelih človekovih pravic. V luči krepitve naših integracijskih sposobnosti pa predlagajo tudi, da Slovenija med drugim čim prej pripravi celovit akcijski načrt za sprejem in integracijo beguncev ter vzpostavitev programov za pomoč pri premoščanju kulturnih, jezikovnih in drugih ovir pri integraciji v slovensko družbo.

sta

Kaj če pride več kot 900 beguncev?

O problematiki, ki utegne postati težava številka ena za Slovenijo, smo govorili tudi z obramboslovcem Klemnom Goršljem, ki je prepričan, da Slovenija ni pripravljena na naval beguncev, ki lahko že v začetku prihodnjega tedna prestopijo našo mejo. Kot pravi, se preveč zanašamo na to, da Madžarska morda ne bo uresničila o grožnje o popolni zapori meje in da bodo države južno od nas morebiti begunce zadržale. Grošelj se še sprašuje: »Kaj pa če se vse to ne zgodi in k nam dnevno pride dva tisoč beguncev ali še več? Ne moremo samo igrati na karto, da jih bomo sprejeli samo 900. Vlada bi morala pripraviti konkreten načrt, kako bo s prebežniki ravnala, kaj konkretno bo storila, če bo število beguncev preseglo naša pričakovanja.«

Breme nosijo le nekatere države

Grošelj je v izjavi za naš časopis izpostavil še problematiko enotne politike EU do emigrantov. Ta trenutno ne obstaja, bi pa bilo po njegovih besedah treba sprejeti nekakšen načrt, koliko migrantov bo sprejela vsaka od evropskih držav. Tako bi emigrante, ki prestopijo meje EU, lahko razselili po celotni Evropi in ne bi pritiska s strani priseljencev nosile le nekatere države. Na podoben primer je opozorila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je dejala, da to ni le evropski problem, temveč svetovni. »V Sloveniji moramo sicer beguncem zagotoviti vso potrebno človekoljubno pomoč, a pogrešam poročila iz arabskega sveta, kjer je veliko izredno bogatih držav.

Reuters

Prav nič ne slišim, da bi se te države aktivno vključevale v reševanje begunske problematike,« je dejala Novakova in še opozorila: »Ne smemo zanemariti tudi varnostnega vidika. Izredno moramo biti previdni, saj vemo, da se med begunci lahko skrivajo tudi pripadniki skrajnih terorističnih organizacij. Obenem pa gre pri begunski krizi tudi za kulturni vidik. V Evropo prihaja na tisoče ljudi iz drugega sveta, kjer veljajo druge civilizacijske norme in navade, zato ni vseeno, kako se bo EU lotila tega problema, če ne želi spremeniti svoje kulturne podobe.«

Sledijo še begunci iz vzhodnih držav?

Grošelj je včeraj dejal, da se sprašuje, kako lahko nekatere vzhodne države EU tako vehementno postavljajo pravila, katere begunce bodo sprejele. S tem je spomnil na Slovaško, od koder je pretekle dni prišla novica, da bodo sprejeli le krščanske begunce. »Ne smemo pozabiti, da tudi vzhodno od mej EU tli krizno žarišče, zato lahko imajo države ob tej meji v prihodnosti še težjo situacijo, kot jo bomo imeli ob migrantih iz afriških držav.«

Reuters