Kot je v telefonskem pogovoru za STA izpostavil Grošelj, bo Slovenija v tednu dni soočena s prvim valom beguncev glede na izjave hrvaških politikov, da je ta val že na mejah Hrvaške. Kdaj bo dejansko dosegel slovensko mejo, je sicer odvisno od ravnanja sosednjih držav, to je Hrvaške in Srbije ter od ograje, ki jo na meji s Srbijo gradi Madžarska.
"Če bo ta zid popolnoma nepropusten, se bodo migracije preusmerile na Hrvaško, ki je že dala vedeti, da migrantov ne bo zavračala in da jih bo skušala čim prej poslati naprej," pravi Grošelj. "Slovenija bo v tem kontekstu izpostavljena predvsem kot tranzitna država. Bo pa določen del v Sloveniji gotovo tudi ostal."
Število beguncev bo po ocenah Grošlja višje, kot trenutno ocenjuje vlada. "Mislim, da ne bomo govorili o tisoč, ampak o nekaj tisoč beguncih, ki bodo želeli ostati oz. bodo zadržani v Sloveniji, in pa več deset tisoč beguncih, ki bodo tranzitirali preko Slovenije proti severnim delom EU," ocenjuje.
Kot prva članica schengenskega prostora bo morala Slovenija na meji vzpostaviti konkretne mehanizme, predvsem z vidika nastanitvenih kapacitet. "V skrajnem primeru bo treba postaviti begunsko taborišče. Druge možnosti ne bo," meni Grošelj.
Zato je Sloveniji v interesu širši evropski dogovor, da se ti ljudje ne bodo koncentrirali na naših tleh, temveč da se jih bo sprejelo, nato pa se bo vedelo, koliko se jih bo poslalo naprej in kam. "Če bo vsaka država delala po svoje, potem ima tudi Slovenija možnost zaprtja svojih meja. Ali je to rešitev, verjetno da ne," pravi Grošelj.
EU bo morala torej vzpostaviti konkreten in učinkovit sistem migracij teh beguncev znotraj schengenskega sistema. Po mnenju Grošlja je namreč v interesu Slovenije in vseh članic EU je, da migracije niso nenadzorovane, temveč da tečejo "v nekem kulturnem, normalnem in predvsem nadzorovanem okolju."
Bolj ko bo pristop reševanja begunskega vala organiziran, sistematiziran, manjša bo tudi verjetnost za nacionalistične oz. rasistične izpade. "Bolj ko bo to stihijsko, večja je verjetno za take deviantne družbene odklone in pojave," odgovarja Grošelj na vprašanje o nevarnosti nacionalističnih in rasističnih izgredov spričo navala beguncev.
Evropski prostor po Grošljevih besedah sicer trenutno ni pripravljen na tako množične migracije oz. pritisk beguncev - podobnemu pritisku je bila Evropa nazadnje priča po drugi svetovni vojni. "Družbe, kot je naša, tudi slovenska, na sprejem takšnih množic beguncev niso pripravljene, niti nimajo vzpostavljenih ustreznih mehanizmov," tako Grošelj.
"Vzpostavljene imamo mehanizme za uravnavanje ekonomskih migracij, kjer je število migrantov omejeno, nismo pa pripravljeni na val beguncev, ki z vidika mednarodnega prava vsi izpolnjujejo status za pridobitev azila in status begunca. Države v EU na to preprosto niso pripravljene," poudarja.
Kot pojasnjuje, gre pri množici migrantov, ki trenutno pritiskajo na Evropo, za dejanske begunce, ki bežijo zaradi nasilja v Siriji in Iraku.
Gre za drugi val begunskih migracij, to je, ko se začne selitev množic prebivalstva oz. celotnih družin, kot ocenijo, da so razmere v neki državi dejansko brezupne. Za razliko od prvega vala begunskih migracij, do katerega pride ob izbruhu nasilja - ta je v primeru Sirije in Iraka zajel predvsem države, kot sta Libanon in Egipt.
Po besedah Grošlja je trenutno v Siriji in Iraku razseljenih okoli osem milijonov ljudi. Med to ogromno množico jih med osem do deset odstotkov želi v Zahodno Evropo - to je med 600.000 in milijon beguncev. K tem beguncem, ki pritiskajo na Evropo, pa je treba prišteti še ekonomske migrante, ki potujejo predvsem prek Libije, pa tudi ljudi, ki bežijo pred destabilizacijo v sami Libiji oz. njeni širši okolici, pravi Grošelj.
Dolgoročna rešitev za begunsko krizo v Evropi je, da se stabilizirajo razmere v Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu, saj se bodo potem ljudje tako ali tako v veliki večini vrnili. Razmere v nemirni regiji pa so ne samo moralna, temveč tudi drugačna odgovornost Zahoda, katerega del smo v končni fazi tudi Slovenci, pravi Grošelj.
Kot sicer dodaja, trenutno že potekajo prizadevanja za stabilizacijo razmer v Siriji in tudi v Iraku, in sicer na ravni ZDA, Rusije, Savdske Arabije in Irana. Na koncu bo dosežen nek dogovor, a v tem kontekstu je trenutno ključen problem Islamska država, ki je dejansko tudi neposredni vzrok za trenuten plaz oz. drugi val beguncev.
