Z obnovo poškodovanih hiš in drugih objektov skozi vsa ta leta ni šlo najbolj gladko. Dodatno škodo je na nekaterih že načetih stavbah poslabšal še en močnejši potres leta 2004. Po tem tresenju tal je bila vrednost obnove ocenjena na 68 milijonov evrov, do leta 2014 pa jih je država obnovi namenila okoli 55 milijonov.
Še vedno brez hiše
Rezi v proračun so občasno tudi zaustavili obnavljanja. Nad tem so neodobravanje izrazili tudi posoški župani.
Vinko Karavanja iz Male vasi v Bovcu je željno in hvaležno pričakoval obnovo svoje hiše. Potem pa so, ko je bilo delo praktično že pri koncu, delavci odšli in zaklenili vrata. Nekatera gradbišča so tako po krčenju sredstev ostala prazna. Nove hiše nimata niti zakonca Čopi iz Čezsoče. Takih primerov je še kar nekaj.
Ogled terena
Mitja Pekeč iz Državne tehnične pisarne v Tolminu, ki pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor RS skrbi za sanacijo objektov, si je skupaj z bovškim županom pred dnevi ogledal obstoječe stanje na terenu. Pekeč je, kot so sporočili iz občine, župana Valterja Mlekuža seznanil z dinamiko obnove in izpostavil tudi nekaj primerov, pri katerih je premik nemogoč, saj so naleteli na ovire.
Dogovori lastnikov
Kot je povedal tiskovni predstavnik Občine Bovec Milan Štulc,je veliko primerov takih, ko se številni lastniki ene nepremičnine ne morejo zmeniti glede sanacije. Župan in Pekeč zato pozivata vse lastnike objektov, ki so iz kakršnegakoli razloga odstopili od popotresne obnove, da se zglasijo v Pekečevi pisarni v Tolminu, če seveda to želijo, in se z njim pogovorijo.
Eden od primerov, pri katerem lastniki sami zavirajo obnovo, je stavba ob bovškem trgu, kjer je bila nekoč mesnica, v zgornjih nadstropjih pa so apartmaji. Kot smo izvedeli, gre za stavbo, ki si jo lasti kar 23 posameznikov, ti pa se očitno glede pristopa k sanaciji ne morejo dogovoriti. Medtem pa stavba tudi ogroža okolico, saj stoji na najbolj pretočnem območju Bovca in z nje večkrat tudi kaj odpade ali se odlomi.
