Včeraj je bil na slabi banki dan za hvalisanje, predstavili so rezultate poslovanja za preteklo leto. Toda pričakovano so govorili le o tistih stvareh, s katerimi se lahko pohvalijo. Mnogo tistega, kar je zanimalo novinarje, pa je ostalo brez odgovora. Pri tem mislimo predvsem na določene svetovalne pogodbe in povprečno plačo zaposlenih. Vodilni pač ne morejo v glavi nositi vseh številk. Pa jih res ne morejo? No, tiste iz poslovnega poročila so si vendarle zapomnili.
Denarci letijo v nebo
Za finančno svetovanje je hkrati z nemško družbo Admetam slaba banka sklenila še dogovor za finančno svetovanje z londonsko družbo KPMG. Cimos naj bi zanjo odštel 2,4 milijona evrov. Pred dobrim letom pa je Cimos najel še ameriško družbo Alvarez & Marsal, ki je v slabem letu prejela nekaj več kot 1,5 milijona evrov.
ŠTEVILKE
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je lansko in letošnje leto zabeležila za okoli 311 milijonov evrov prilivov iz upravljanja prevzetega premoženja. Del teh prilivov, točni zneski so za javnost ostali skrivnost, bodo namenili za del poplačila 500 milijonov evrov vredne izdaje obveznic, ki bodo zapadle konec letošnjega leta, preostanek pa bodo refinancirali z najemom dolga z državnimi poroštvi. Najbolj pa so v oči zbodle številke, ki predstavljajo zaposlene. Na slabi banki so za delovanje ustroja podjetja porabili neverjetnih 14 milijonov evrov, kar je nedvomno ogromna številka glede na to, da tam dela 96 zaposlenih. Mimogrede, številka je od začetka zrasla kar za nekajkrat – ob ustanovitvi je v DUTB delalo le 12 oseb. Nihče od vodilnih pa včeraj ni vedel povedati, koliko znaša povprečna plača zaposlenih v podjetju. Najverjetneje bi od odgovornega vodstva takšen podatek pričakovali, da ga bo kar izstrelilo.
PRIMER SAVA NA SODIŠČU
Vodstvo banke je včeraj predstavilo tudi nekaj odmevnejših primerov, s katerimi se zadnje čase ukvarja. Med njimi je tudi družba Sava. DUTB je slednji želela zaradi nestrinjanja s predlogom preventivnega prestrukturiranja zaseči delež v družbi Sava Turizem. Ta spor pa je trenutno na sodišču. Sava je namreč v prisilni poravnavi, mali delničarji pa so zoper slabo banko vložili kazensko ovadbo.
SIVI OBLAKI NAD DUTB
Kot je bilo mogoče razbrati iz medijev, Nacionalni preiskovalni urad preiskuje poslovanje DUTB. Šlo naj bi za posameznike – nekatere odgovorne v DUTB –, neuradno gre za preiskavo zaposlitve glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona, pri čemer pa bi lahko bil sporen tudi njegov položaj solastnika v švedski svetovalni družbi Quartz+co. Mansson se je včeraj branil, da je o preiskavah obveščen zgolj iz medijev, in dodal: »Želim si, da pride preiskava resnici do dna. Tovrstni postopki nas samo ovirajo.«
14 milijonov evrov so v DUTB v letu 2014 porabili samo za svoje delovanje.
MILIJONSKE SVETOVALNE POGODBE
Da DUTB konstantno potrebuje takšne in drugačne svetovalce, že nekaj časa vemo. Tudi družbo, katere solastnik je Mansson. A kot so prepričani, to še zdaleč ni razlog za konflikt interesov. Odvetniška družba Jadek in Pensa, ki jo je naročila in plačala DUTB, je, kako prikladno, ugotovila, da niso podane okoliščine, ki bi izkazovale nasprotje interesov ob sklepanju pogodb med DUTB in družbo, katere solastnik je glavni izvršni direktor DUTB. Drage svetovalne družbe so okusili tudi v Cimosu, ki naj bi nemški svetovalni družbi Admetam za odkrivanje tople vode nakazoval po 200 tisoč evrov mesečno. To pa naj ne bi bil edini problem. Milijonska nakazila svetovalcem naj bi bila praksa še v vrsti drugih družb, ki jih upravlja DUTB, pri čemer pa se ne ve niti to, ali bo v teh podjetjih denar za plače zaposlenih. Mansson se je v konkretnem primeru Cimosa poskušal izvleči, da so zneski iz svetovalnih pogodb poslovna skrivnost in kot takšni pač ne morejo biti znani širši javnosti.
