Na trg mleka v zadnjem času precej vpliva lani uveden ruski embargo in letošnja ukinitev mlečnih kvot v EU. Največji padec cen surovega mleka so v EU junija na letni ravni zabeležili v Estoniji, in sicer 29-odstotnega, sledile pa so Latvija in Madžarska (-28 odstotkov), Nizozemska (-27 odstotkov) in Belgija (-25 odstotkov). Na Cipru se cene niso spremenile, Grčija je zabeležila dvoodstotni padec, Malta pa petodstotnega.
Cene so se na letni ravni znižale tudi v ZDA in na Novi Zelandiji, vendar so v ZDA še vedno višje kot v EU (za približno šest centov na kilogram), medtem ko so na Novi Zelandiji za približno toliko nižje, kažejo podatki Evropske komisije.
Mesečno poročilo mlekarn glede odkupljenega mleka kaže, da je povprečna odkupna cena za mleko, standardizirano na 3,7 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin, junija dosegla 28,05 evra na 100 kilogramov, torej okoli 28 centov na kilogram, povprečna dejanska odkupna cena (glede na dejansko vsebnost maščob in beljakovin) pa 29,93 evra na 100 kilogramov, torej okoli 30 centov na kilogram, so za STA povedali na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Znižujejo se tudi povprečne cene mlečnih izdelkov v EU, izjema je le sir ementalec, ki ima stabilno ceno. Odkup mleka v EU bi se lahko v letošnjem letu povečal za 1,6 odstotka, vendar je v članicah mogoče opaziti zelo različna gibanja, nekje proizvodnja narašča, nekje pa upada, so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Prireja kravjega mleka je ena najpomembnejših proizvodnih usmeritev slovenskega kmetijstva. Slovenija je močno vpeta v evropski in posledično tudi svetovni trg mleka, saj velik del proizvodnje izvozi v Italijo, ta pa velik del po celem svetu. Cene bodo odvisne predvsem od svetovnega povpraševanja, vremenskih razmer, ki vplivajo na ceno krme, in sezonskega vpliva, napovedujejo na ministrstvu.
Na KGZS za Slovenijo pričakujejo znižanje cen surovega mleka in upad pridelovalcev mleka, kar se po njihovih navedbah že dogaja in se še bo. "Seveda po vsakem padcu sledi ponovno normaliziranje cene, ki pa bo po vsej verjetnosti nižja od sedanje," so zapisali.
Ker ima Slovenija v primerjavi z velikimi proizvajalkami bistveno slabše pogoje za prirejo mleka, saj ima tri četrtine ozemlja na območjih z omejenimi dejavniki za pridelavo, črede pa so majhne, bi morali po mnenju zbornice rešitev poiskati v prireji visoko kakovostnega mleka in predelavi mleka v visoko kakovostne proizvode. "Ne verjamemo, da lahko zdržimo tekmo s konkurenco na področju prodaje surovega mleka," so zapisali.
V KGZS upajo, "da bodo rejci, zadruge, mlekarne in trgovina strnili svoje vrste, skupaj ozavestili potrošnika o pomenu in kakovosti domače prireje mleka in mesa, zagotovili pravična cenovna razmerja znotraj verige in s tem ob dovoljeni pomoči države ohranili najpomembnejšo panogo slovenskega kmetijstva".
Slovenija si zaradi ruskega embarga in ukinitve mlečnih kvot prizadeva najti nove trge za slovenske proizvajalce mleka in mlečnih izdelkov. Veliko si obeta predvsem od Kitajske. Predstavniki obeh držav so prejšnji teden že parafirali protokol glede veterinarskih in zdravstvenih zahtev za mlečne izdelke, kar je eden od ključnih pogojev za odobritev slovenskega izvoza mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko. O odpiranju drugih trgov na kmetijskem ministrstvu trenutno nimajo informacij.
