Oset je dejal, da so na letošnji pridelek vplivale visoke temperature, zato bo hmelja za 35 do 40 odstotkov manj kot lani.
Specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec pa je pojasnila, da so se v zadnjih dveh letih izboljšale razmere na hmeljskem trgu in hmeljarji lahko zdaj sklepajo večletne pogodbe. Zato se tudi povečujejo s hmeljem posajene površine, samo letos so hmeljarji na novo posadili 175 hektarjev.
V Spodnji Savinjski dolini in celjski kotlini letos hmelj prideluje 103 hmeljarij, ki obdelujejo 1406 hektarjev zemljišč. Še vedno je največ posajene sorte aurora, zelo pa so se povečale površine s tržno zanimivo sorto celeia.
Friškovčeva ocenjuje, da so letošnjo sezono hmelja zaznamovali izraziti skoki temperatur. V začetku junija so bile temperature nenavadno visoke, potem je sledila močna ohladitev konec junija, julij pa se je začel z izjemno visokimi temperaturami.
V hmeljiščih, ki jih je mogoče namakati, so hmeljarji omilili posledice pomanjkanja padavin z namakanjem.
"O količini letos pridelanega hmelja je v tem času še prezgodaj govoriti, kajti veliko je odvisno še od pogojev v naslednjih tednih. Če bodo pogoji optimalni, se bodo storžki lahko razvili do konca in potem se bomo lahko približali povprečni letini, če pa bodo spet nastopile ekstremno visoke temperature, pa bo to še dodatno znižalo pridelek," je dejala Friškovčeva.
Lani so hmeljarji pridelali dobrih 2300 ton hmelja in tako zabeležili eno lepših letin v zadnjem desetletju.
