Zadnja razkritja sicer kažejo, da imamo z diplomacijo, mednarodnimi odnosi nemalo težav. Kaj jih povzroča? Premajhen nadzor diplomatov? Prepletenost s prijateljskimi vezmi? Prav slednje se je pokazalo pri zadnjem primeru v navezi minister Erjavec-Vlasta Vivod- veleposlanica Veronika Stabej?
Moja teorija, ki sem jo že enkrat omenil, je, da se v Sloveniji že takoj in od same osamosvojitve dalje dogaja huda negativna selekcija. Ta je pripeljala na pozicije vpliva in moči ljudi, za katere smo tisti, ki smo se takrat osamosvajali in ki smo kritizirali taisto negativno selekcijo v prejšnjem sistemu, mislili, da se ne morejo zgoditi. Iz politike pa sem zato izstopil na prvi postaji. Nisem si mogel predstavljati, da bi zraven enega od takratnih političnih protagonistov sedel na letalu iz Frankfurta v New York. Rupel je imel očitno močnejši želodec in ga to ni motilo. Za politiko je namreč treba imeti močan želodec. Negativna selekcija pa se je dogajala že takrat in se dogaja še vedno. Idealna družba pa je tista, v kateri sta vpliv in moč na eni ter sposobnost in ostale spremenljivke na drugi strain v pozitivni korelaciji. Ampak takšno pozitivno sosledje se v Sloveniji že spočetka ni zgodilo in zato nastajajo vse te težave, tako na zunanjem ministrstvu kot tudi drugod. Težave izhajajo iz obrazov, ki jih vsak dan vidite na televiziji in če jih po presodite po intuiciji, lahko opazite, da to vsekakor niso ravno perle slovenskega naroda. Bi pa posumil kljub vsemu, kar sem prej rekel o Hrvaški, da je tam manj negativne selekcije kot pri nas. Delno je bilo to tudi zato, ker tam komunizmu ni uspelo likvidirati številčnejšega hrvaškega meščanstva.
"Težave izhajajo iz obrazov, ki jih vsak dan vidite na televiziji in če jih po presodite po intuiciji, lahko opazite, da to vsekakor niso ravno perle slovenskega naroda."
Kakšno je sicer vaše mnenje o zunanjem ministru Karlu Erjavcu?
O Erjavcu nimam mnenja, ker ga ne poznam. Tisti diplomati, s katerimi sem v stiku, o njem govore samo pozitivno.
Torej se ne strinjate s tem, da bi moral zaradi vseh afer, povezanih z Ministrstvom za zunanje zadeve (MZZ) prevzeti odgovornost in oditi?
Mislim, da ne. To neumnost, ki jo je storila uslužbenka MZZ-ja, je Erjavcu težko naprtiti. Oziroma če povem drugače, to bi se lahko naprtilo Erjavcu zgolj toliko, v kolikor bi bil on osebno odgovoren za to, da je na takem občutljivem mestu neka oseba, kot je Drenikova.
V zadnjem času se sicer pojavljajo informacije, da ga bo slovenska politika v nekem primernem času zamenjala in da bi na mestu zunanjega ministra celo radi videli Brgleza. Vendar pa so na MZZ-ju velika težava Erjavčevi kadri.
Veliko tega kadriranja in teh veleposlanikov po celem svetu je ostalo še iz Ruplovih časov. Rupel je vodil MZZ leta in leta in če v neki organizaciji zamenjate samo vrh piramide, to ne spremeni veliko. Če pa bi se pokazalo, da je Erjavec izbral Stabejevo za veleposlanico iz nekih klientelističnih razlogov (kar bi bil spet prvovrsten škandal), potem tu ne bi šlo več za objektivno odgovornost, ampak za subjektivno odgovornost tistega, ki jo je izbral za to mesto. Ni pa Stabejeva niti slučajno edina v slovenski diplomaciji, ki je nesprejemljiva. Vem še za nekaj drugih primerov, ki so prav tako neprimerni. Osebno se mi postavlja vprašanje, kako je mogoče, da so taki ljudje sploh imenovani na položaje veleposlanikov.
Bralci, ki nas kličejo v uredništvo, so prepričani, da sicer nihče v Sloveniji noče sprejeti odgovornosti, da politiki, ki imajo možnost in moč, ničesar ne naredijo, da smo v položaju, kjer je kriza postala normalno stanje in ne več zgolj prehodna situacija. Kam plove Slovenija?
Izredna knjiga Vesne V. Godina z naslovom Zablode postsocializma pojasni, zakaj se v Sloveniji ta, že prej omenjena negativna selekcija sploh dogaja. Godina pravi, da je bila celotna slovenska zgodovina utemeljena na nečem, kar ona imenuje DPN –domačijski proizvodni način. To knjigo bi si moral prebrati vsak Slovenec.
Slovenija ni urbana družba. Slovenijo bodo uničili kmetje v kravatah. Ti ljudje so sicer lahko čisto v redu, dokler so na vasi. Ko pa pridejo na pozicije v mesto in na pozicije vpliva in moči, se ne znajdejo. Problem slovenske politike in vsega, kar se v državi dogaja, je v veliki meri posledica kmečke mentalitete. In kmečka mentaliteta, kot rečeno, deluje krasno v vasi, vendar pa je to zelo nizka stopnja osebne avtonomije. To, kar v Sloveniji manjka, je torej moralna avtonomija ljudi, ki so na pozicijah moči. Moralna in siceršnja avtonomija pa nastane iz urbanih okolij, kajti politika v Evropi je seveda urbana politika. Tega bi se morala zavedati tudi Hrvaška.
