Novice Svet24

"Vsa poročila, ki jih dobivam, kažejo na dogovor ta mesec. Še najraje bi videl, da bi ga dosegli pred 20. avgustom," ko mora Grčija poplačati del dolga ECB, je povedal Juncker.

Arhiv Svet24

V Atenah se z grško stranjo glede podrobnosti 86 milijard evrov vrednega programa pomoči dogovarjajo predstavniki Evropske komisije, ECB, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), Grčija pa dogovor pričakuje do 18. avgusta.

Po Junckerjevih beseda pogajanja po porodnih težavah zdaj potekajo "zadovoljujoče". Če dogovora vseeno ne bi dosegli, "se bomo morali dogovoriti za dodatno premostitveno financiranje", podobno tistemu iz julija, ko je Juncker napraskal sedem milijard evrov posojila Grčiji, da je ta lahko poplačala dolgove ECB in IMF.

V IMF so sicer prepričani, da grški dolg ni vzdržen in bi ga morali prestrukturirati, da bi najtežavnejše evropsko gospodarstvo sploh lahko okrevalo po šestih letih recesije in varčevanja.

Arhiv Svet24

Pojavljajo se tudi vprašanja, ali bo IMF sploh pripravljen sodelovati v programu pomoči, vendar Juncker trdi, da "ljudje nekoliko pretiravajo ... IMF je v Atenah in sodelovanje med institucijami je zelo dobro".

Predsednik komisije je dodal še, da zanj možnost grexita ni nikoli obstajala, čeprav so za vsak slučaj v komisiji pripravili načrte tudi za to možnost. "Če bi izgnali najšibkejšo članico, bi finančni trgi kaj kmalu zavohali naslednji najšibkejši člen in se spravili nanj," je poudaril.

"Na članice evropskega območja lahko samo pritiskam, da nenehno razmišljajo o poglabljanju gospodarskega upravljanja unije. Lekcija, ki jo lahko potegnemo iz Grčije, je, da ne smemo obupati, ampak se moramo lotiti dela."

Sicer se je v pogovoru dotaknil še Velike Britanije, s katero naj bi komisija oblikovala "pošten dogovor", in migrantov. Evropske države morajo pomagati reki beguncev, ki prihajajo v EU, in se ne predati "populističnim zahtevam", da bi jih odvrnili.

Arhiv Svet24

Otto Asmestr