Znano je, da elektroprojekti v Sloveniji politiki služijo za napenjanje mišic, da ne omenjam še česa. HE Brežice pri tem ni izjema. Od tu naprej domišljija dobi krila in začne se znanstvena fantastika. Na drugi strani se ovirajo ali kar zavirajo projekti, ki imajo športno-turističen potencial.
PRAVLJICE
S področja znanstvene fantastike, katero najbrž res nihče ni slutil, je ta, da bo Sava plovna in bodo ladjice iz Zagreba vozile turiste na kopanje v Terme Čatež. Predstavnik HESS-a jo je označil kot »naslutena možnost razvoja«.
Manjka le še nekdo, ki bo investiral v splavnice – bazene, ki s polnjenjem in praznjenjem omogočajo prehod ladij mimo jezu elektrarne iz nižjega jezera v višjega in obratno.
VODNI CENTER BREŽICE
Na drugi strani se že preveč očitno ovira projekt Vodni center Brežice, ki resnici na ljubo (še) nima investitorja, a ga bo zdajšnji odnos HESS-a do tega projekta prav gotovo odgnal. Športni delavci s Čateža ob Savi v zadnjih nekaj letih uspešno razvijajo kajak in kanu na divjih vodah, pohvalijo se lahko z zelo dobrimi dosežki predvsem v mlajših kategorijah, predvsem pa je pomembno, da se v njihovem okolju s športom ukvarja lepo število otrok in mladine. S prostovoljnim delom so uredili progo za slalom na brzicah Krke pod mostom avtoceste. Gradnja HE Mokrice bo povzročila dvig ravni reke in njihova slalom proga ne bo več uporabna, zato so sprožili pobudo za gradnjo umetne proge ob elektrarni, projekt pa poimenovali Vodni center Brežice. Razen za treninge in tekmovanja najvišjega ranga v kajaku in kanuju bi projekt omogočal razvoj športnega turizma, saj bosta na progi mogoča rafting in deskanje na stoječem valu, omogočala pa bo tudi usposabljanje gasilcev in civilne zaščite za reševanje iz tekoče vode.
(NE)MOGOČ NAČRT?
V času, ko bi proga delovala, bi se odprle zapornice v jezu nad hidroelektrarno, voda bi stekla po koritu za veslanje na divjih vodah in se izlila v reko pod elektrarno. Seveda bi zaradi tega elektrarna imela nekaj izgube – vsak kubični meter vode, ki ne steče skozi turbino, je za proizvodnjo električne energije izgubljen. Razumljivo je, da podjetje HESS tega ne more kar tako požreti. Za delovanje vodnega centra oziroma pri pretoku 4 m3/s so ponudili ceno 106 evrov na uro.
NAVITA CENA
Ponujena cena pa je presenetila IDS-ovega občinskega svetnika Aljošo Rovana, ki sicer ni med pobudniki projekta, zato pa je imel v drugem letniku Gimnazije Brežice odlično oceno iz fizike. Kar med sejo občinskega sveta Brežice je izračunal, da se pri omenjenih 4 m3/s v eni uri proizvodnja zmanjša za približno 360 kWh in da po trenutno veljavnih maloprodajnih cenah elektrike to znese približno 25 evrov na uro.
Občinski svetnik Andrej Vizjak (SDS) je zatrdil, da je izračun HESS-a gotovo pravilen.
Ob tem je izrecno povedal, da ni predstavnik HESS-a, kar je ob dejstvu, da je v HESS-u zaposlen kot vodja razvoja in investicij, zvenelo malce nenavadno.
HESS BREZ POJASNIL
Prav vsak se lahko zmoti in Aljoša je doma preveril izračun. Dobil je enak rezultat. Poslal ga je na podjetje HESS in prosil za pojasnilo, od kod taka razlika. Dobil je odgovor, da HESS o tem z njim ne more komunicirati. Vprašanje je ponovil tudi na okrogli mizi, ki jo je pred kratkim organiziralo Društvo za oživitev mesta Brežice. Tu je dobil nov odgovor. Cena je poslovna skrivnost podjetja.
106 EVROV želi družba HESS za delovanje vodnega centra pri pretoku reke 4 m3/s.
SUMLJIVO OZADJE
Ob tem se postavlja vprašanje, ali gre res za ceno vode ali pa morda za zanimiv način, na katerega podjetja HESS zavira gradnjo Vodnega centra Brežice. Nekateri Brežičani sumijo, da ima to zvezo s tem, da je gonilna sila kajak kanu kluba Mitja Oštrbenk, nekdanji občinski svetnik SDS, ki pa na zadnjih lokalnih volitvah, vsaj uradno, ni več hotel kandidirati. Samo upamo lahko, da pri miniranju zanimivega projekta ne gre za oseben obračun med Oštrbenkom in še svežim vodjo razvoja in investicij v HESS-u, hkrati pa alfo in omego brežiškega SDS z Andrejem Vizjakom.
Najbolj otipljiv pozitiven učinek je to, da so lokalni gradbinci dobili delo na projektu.
KOMISIJA JE ZASPALA
Omeniti velja še to, da občinska komisija za spremljanje gradnje hidroelektrarn ne deluje že leta. Da Občina Brežice ne kaže volje, da bi se to spremenilo, pa dokazuje dejstvo, da je njen predstavnik in predsednik komisije že leta pokojni Jože Avšič.
Mnogi se sprašujejo, ali ima morda pri nedelovanju komisije prste vmes prej omenjeni Andrej Vizjak, za katerega po besedah domačinov že ptičke čivkajo, da se brez njega v Brežicah ne zgodi nič pomembnega.
REKA, KI TO NE BO VEČ
Kaj pa bo od elektrarn imela lokalna skupnost? Gotovo je to, da reka ne bo več reka, pač pa energetski kanal oziroma stoječa voda. Verjemimo projektantom, da zaradi tega ne bo prišlo do nobenih negativnih učinkov. Vrbina ne bo več zanimivo področje z gramoznicami, pticami, želvami sklednicami in endemičnimi rastlinami (22 vrst orhidej), ampak bo potopljena. Ptice in želve bodo dobile nadomestne habitate. Verjemimo, da se bodo brez težav navadile na bližino dirkališča in centra varne vožnje. Protipoplavna zaščita se bo izboljšala, a poplave se bodo še vedno dogajale – ko je vode preveč, elektrarne popolnoma odprejo prelivna polja in na pretoke in s tem na nivo vode praktično ne morejo več vplivati. Novih delovnih mest po dokončani gradnji ne bo ali jih bo zanemarljivo malo. Najbolj otipljiv pozitiven učinek je to, da so lokalni gradbinci dobili delo na projektu. To je v teh časih, ko se gradbeni sektor pobira po hudih težavah, seveda še kako pomembno. In pa seveda ne smemo pozabiti na komarje. Teh gotovo ne bo manjkalo.
