Pred tremi tedni je Zavod za gozdove Slovenije izdal rdeči alarm zaradi podlubnikov. Njihovi zaposleni so odkrili, da so gozdovi na Postojnskem in Ljubljanskem, Tolminskem, Kočevskem in Kranjskem močno ogroženi. Od takrat so bile naravne razmere še bolj ugodne za razvoj in širitev podlubnikov, zlasti smrekovih lubadarjev.
V suhem in toplem vremenu se namreč njihov razvoj do odraslega hroščka konča tudi do 50 odstotkov hitreje kot v neugodnih razmerah, stopnja mortalitete pa je tudi nizka. Hkrati pa smreko zaradi plitvega koreninskega sistema suša in visoke temperature fiziološko oslabijo ter še toliko lažje postane žrtev napada lubadarjev.
Odvisno od naravnih razmer po različnih delih Slovenije v teh tednih izletava nova generacija hroščkov in se zavrtava v drevje, ki je še živo. Trenutno je evidentiranih kar za 635.000 m³ lubadark, t. j. smreke, ki je napadena in bo podlegla napadu, oziroma 498.000 dreves. Obseg napada je še bistveno večji, saj dnevno odkrivajo nova žarišča – odkrijejo in evidentirajo okoli 8000 m³ napadenih smrek. Ob tem tempu bo dosedanji letni rekord glede podlubnikov iz leta 2005 (755.000 m³) presežen že v prvi polovici avgusta.
Najhuje šele prihaja
Kot nam je pojasnil direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem, bo število podlubnikov še nekaj časa, lahko tudi več let, naraščalo, še dlje pa bo seveda trajalo, da se stanje normalizira. Sanacija napadenih območij je namreč v največji meri odvisna od aktivnosti lastnikov gozdov, zlasti glede hitrega odstranjevanja (sečnje in odvoza) napadenega drevja, vzpostavljanja gozdnega reda in drugih preventivnih varstvenih del v gozdovih.
Reševanje že poteka
Veliko lastnikov se je reševanja že lotilo, mnogo jih je tudi opravilo dela, ki jim jih je z odločbo predpisala država, a na žalost ostaja še vedno množica takih, ki jih stanje njihovega gozda in posledično financ očitno ne zanima kaj dosti. Glede neaktivnih lastnikov v zvezi s podlubniki zadnje čase zavod za gozdarstvo okrepljeno sodeluje tudi z gozdarsko inšpekcijo. V veliki večini žal še vedno velja, da žarišče odkrije zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije in ne lastnik gozda.
Gromozanska škoda
Zavod za gozdove še ni ocenjeval škode, a približek že imajo. Skupna škoda zaradi prenamnožitve podlubnikov bo samo pri lesu verjetno presegla neposredno škodo zaradi žledoloma (214 milijonov evrov), pri čemer škoda na lesu predstavlja okoli tretjino vrednosti škode, preostala škoda pa je večinoma na t. i. splošno koristnih funkcija gozda.
