Kot je v odzivu za STA v zvezi s proračunskim razrezom za leti 2016 in 2017, ki ga je vlada po maratonski seji sprejela zjutraj, navedel Koprivnikar, je nezadovoljstvo ministrov logično in pričakovano, saj imajo "vsi številne utemeljene potrebe in razvojne načrte, ki so vedno znova omejevani z razpoložljivimi sredstvi". "Kljub temu pa menim, da bomo ob številnih ukrepih za bolj gospodarno porabo sredstev lahko izvedli program, ki ga načrtujemo, in tekoče zagotavljali storitve, ki so nam naložene," je pojasnil.
Sam je sicer glede na zahtevnost razvojnih projektov ministrstva za javno upravo upal na več sredstev, in sicer tudi zato, ker se zaradi ugodnih gospodarskih kazalcev povečujejo stroški dela. "Vendar pa moram kot član vlade razumeti javnofinančne zaveze in omejitve, v okviru katerih so dodeljena sredstva realno možna," je dodal.
Po njegovih napovedih bodo ključne investicijske projekte tudi v naslednjih letih financirali iz evropskih skladov, saj integralna sredstva ob zelo racionalni porabi zadoščajo le za zagotavljanje tekočega delovanja. Med investicijami je izpostavil sklop projektov za informatizacijo storitev javne uprave, kot je vzpostavitev računalniške infrastrukture v oblaku, ter projekte na področju upravljanja s človeškimi viri in centralizacije upravljanja s stvarnim premoženjem države.
