Novice Svet24

V Sloveniji imamo tri avtohtone strupene kače – modrasa, navadnega in laškega gada. V povprečju se zgodi na leto od deset do dvajset ugrizov, letos so po podatkih Centra za zastrupitve UKC Ljubljana oskrbeli pet ljudi, ki jih je ugriznila strupenjača. »To ni veliko ugrizov. Na centru za zastrupitve tudi ne zaznavamo, da bi letošnje leto odstopalo po številu ugrizov,« je povedal Damjan Grenc, dr. med.

Ljudje, ki jih ugrizne kača, po navadi nanjo naletijo povsem po naključju. Grenc se spominja, da je bil eden od pacientov plezalec. Ob oprijemu skale je zmotil kačo, ki se je sončila na skali.

Človek posega v prostor kač

Nikola Miljković/m24

Kače se ne zadržujejo rade v bližini ljudi, običajno smo ljudje tisti, ki jih zmotimo v njihovem okolju. Po navadi torej ljudje srečujemo kače naključno, na drugi strani pa so med nami tudi taki, ki gredo kače prav iskat in drezajo vanje. »Ljudje se pogosto ne zavedajo, kako hitra je kača. Zanje smo grožnja in kača se čuti ogroženo, zato se brani,« pravi Grenc.

Kača v večini primerov ugrizne v roko ali nogo. Nekateri se ob ugrizu prestrašijo, drugi so povsem mirni in niti ne stečejo k zdravniku. Slednji so po navadi tisti, ki so ugriz kače že doživeli in ne pridejo po zdravniško pomoč, niti ko jim zateče roka. Je pa prav, da se pridete po kačjem ugrizu in takšni reakciji le pokazat, svetuje naš sogovornik.

Pravzaprav je zanimivo, da v resnici ugrizi kač pogosto sploh niso nevarni. Tudi ni nujno, da se bodo razvile posledice ugriza. »Kača lahko zelo natančno dozira količino strupa, ki ga spusti v človeško telo. Nekje od 20 do 50 odstotkov ugrizov, ki se zgodijo, so tako imenovani suhi ugrizi. To pomeni, da kača ob ugrizu v telo ne spusti strupa. Posledica takega ugriza je samo ugrizna rana – dve luknjici, ena luknjica, morda praska.«

Ko nas ugrizne kača, lahko na mestu ugriza nastane različno velika podplutba, največkrat pa oteklina. Strup poškoduje celice, okvari žilne stene, deloma moti sistem strjevanja krvi, oteklina se začne širiti po telesu.

KAJ BI MORALI STORITI, KO NAS UGRIZNE KAČA

»Če ob ugriznem mestu opazimo kapljico strupa, jo obrišemo, da ne pride še več strupa v rano, nato pokrijemo oziroma obvežemo prizadeto mesto. Po navadi s sabo nimamo sterilnih povojev, zato obvežemo rano z nečim čistim. Svetujemo tudi osnovno mobilizacijo prizadetega uda in mirovanje oziroma neko zmerno gibanje. Če vas ugrizne modras nekje v gorah, potem nikar ne sestopajte sami v dolino,« razlaga Grenc in dodaja, da je treba po teh prvih nujnih ukrepih čim prej do zdravnika. Če oteka prst oziroma roka, takoj snamemo prstane, zapestnice in ure.

Lahko se zgodi, da boste po zdravniškem pregledu že čez nekaj ur doma, če bodo posledice ugriza hujše in je torej kača spustila večjo količino strupa, bodo eventualno morali vbrizgati protistrup. Približno polovica tistih, ki jih ugrizne kača in poiščejo pomoč v centru za zastrupitve, potrebuje protistrup. Na UKC imajo protistrup za vse domače strupenjače, medtem ko se morajo za protistrupe tujerodnih vrst dogovoriti z drugimi evropskimi centri. To se je zgodilo tudi ob nedavnem primeru, ko je Tržičana ugriznila kobrasta klopotača.

Grenc, ki na centru za zastrupitve dela že 15 let, je bil tokrat šele drugič priča ugrizu klopotače.

ČESA PO UGRIZU NE SMETE POČETI

V mesto ugriza ne zarezujete, ne izsesavajte rane, nobenega izžiganja, zlasti pa ne podvezujte uda, saj takšno početje zameji delovanje strupa in se ta nato osredotoči na enem mestu. Zato lahko takšna podveza močno oteži zdravljenje oziroma žrtvi ugriza celo škodi. Poleg tega da so lahko taki ukrepi škodljivi, so tudi popolno zapravljanje dragocenega časa. Podvezovanje udov nam je znano iz raznih poljudnoznanstvenih šovov, vendar se moramo zavedati, da gre običajno za ugrize tujih strupenjač, katerih strupi so drugačni od naših.

Kačji strup je posebej nevaren za majhne otroke, starejše in bolne ljudi, kot na primer za bolnike s kronično napredovalo srčno boleznijo. Sicer pa v Sloveniji že desetletja ni bilo smrtnega primera zaradi kačjega ugriza.