Bruto domači proizvod (BDP) je definiran kot vsota vseh dobrin in storitev, ki so bile v državi v določenem obdobju proizvedene. Glede na prejšnje leto se je odstotek BDP Slovenije dvignil za 2,6 odstotka, poroča statistični urad Slovenije. Kako je te abstraktne številke občutilo prebivalstvo?
Plače v zasebnem sektorju nižje, v državnem so se rahlo dvignile
Urad za makroekonomske analize (UMAR) ugotavlja, da se dvig BDP-ja ni niti malo dotaknil zaposlenih v zasebnem sektorju. Pravzaprav so njihove plače padle za en odstotek, medtem ko so se plače zaposlenih v državi dvignile za provizoričnega 0,7 odstotka. Malce bolje je šlo le zaposlenim v javnem sektorju, kjer so se plače dvignile za en odstotek. Glede tega UMAR ugotavlja, da »je v prvih petih mesecih bila medletno višja za 1,2 odstotka predvsem zaradi lanskih izplačil zadržanih napredovanj javnih uslužbencev.«
Kupna moč posameznikov pada že nekaj let zapovrstjo
Plače se v Sloveniji ne zvišujejo, stopnja brezposelnosti ostaja dvakrat višja od tiste pred krizo.
Dejanska individualna potrošnja (DIP) je eden najpomembnejših kazalcev, ki sestavljajo BDP. Odraža namreč materialno blaginjo prebivalstva, saj vključuje blago in storitve, ki jih trošijo posamezniki. Te številke za Slovenijo niso rožnate, saj razkrivajo trend padca kupne moči, ki traja že nekaj let. V letu 2014 je DIP znašala le 74 odstotkov evropskega povprečja. Slovenija je torej po kupni moči primerljiva s Slovaško in Poljsko, pred njo pa so se uvrstile Češka, Malta in Litva. Glede na leto 2013 je kupna moč državljanov Slovenije padla za dve odstotni točki glede na evropsko povprečje, ugotavlja urad Eurostat.
Državljani ne občutimo gospodarske rasti
V primerjavi z evropskim povprečjem je BDP za devet odstotnih točk višji od kazalca DIP. To pomeni, da se njegova rast vsaj v Sloveniji ne pretaka v višjo materialno blagostanje prebivalstva. Lani se je namreč BDP gibal pri 83 odstotkih evropskega povprečja. Najbližje smo Cipru, Malti, Češki in Portugalski, sporoča Eurostat.
Največ kupne moči v Luksemburgu
Davčni oazi s kontinentalno klimo v osrčju Evropske unije gre sodeč po številkah najbolje. Standardi kupne moči (SKM) najboljše številke presegajo v Luksemburgu. Kar 263 odstotkov glede na evropsko povprečje kupne moči ima prebivalec te majhne državice, iz katere prihaja tudi aktualni predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker. S 132 odstotki kot drugouvrščena za njim šepa Irska, ki pa že od leta 2008 (147 odstotkov) beleži trend upadanja svoje kupne moči. V sivo povprečje se z 124 odstotki SKM glede na evropsko povprečje uvršča tudi industrijski motor EU – Nemčija.
