DZ je maja 2013 po številnih zapletih z dvotretjinsko večino potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo, k čemur se je Slovenija zavezala z evropsko medvladno pogodbo o fiskalnem paktu. V skladu s spremenjenim 148. členom ustave morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku.
Podrobnosti načina uravnoteženja javnih financ je bilo treba opredeliti z izvedbenim zakonom, z uveljavitvijo katerega je Slovenija precej zamujala. Tudi pri sprejemanju zakona je bilo namreč veliko političnega usklajevanja, saj sta ga morali podpreti dve tretjini poslancev. Poslancem ga je 10. julija vendarle uspelo spraviti pod streho.
Strukturni primanjkljaj - primanjkljaj ob neupoštevanju učinkov gospodarskega cikla - v skladu s pogodbo o fiskalnem paktu v posameznem letu ne bo smel preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda, od česar bo mogoče odstopati le v izjemnih primerih. Finančni minister Dušan Mramor pravi, da bi strukturno izravnani proračun tako predvidoma dosegli leta 2020.
Vlada bo prvi predlog proračunskega okvira skupaj z osnutkom programa stabilnosti DZ in fiskalnemu svetu posredovala najmanj 20 dni pred rokom za posredovanje programa stabilnosti Evropski komisiji v letu 2016, ki se izteče konec aprila.
To pomeni, da bo prvi proračun v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu pripravljen za leto 2017. Mramor je sicer že večkrat pojasnil, da proračunsko načrtovanje že zdaj poteka v duhu fiskalnega pravila in omenjenega zakona.
Zelo pomembno vlogo bo imel v skladu z novo ureditvijo fiskalni svet, ki se vzpostavlja s tem zakonom. Čeprav zakon vsebuje vse potrebne določbe za vzpostavitev fiskalnega sveta, bodo njegovo delovanje podrobneje uredili v novem zakonu o javnih financah.
Na ministrstvu za finance so za STA pojasnili, da bodo novi zakon pripravili v roku šestih mesecev, v njem pa bodo določili natančen postopek izvajanja fiskalnega pravila.
Fiskalni svet bo med drugim ocenjeval vzdržnost in skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, spremljal tekoče izvrševanje državnega proračuna, občinskih proračunov in zdravstvene ter pokojninske blagajne in ocenjeval, ali so nastale oz. prenehale okoliščine, ki omogočajo odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti. Ocene, ki jih bo pripravil, bo posredoval vladi in DZ.
Fiskalni svet bo imel tri člane, ki jih bo na predlog vlade imenoval DZ. To so lahko strokovnjaki s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije, pri čemer mora biti vsaj eden od njih s področja makroekonomije, vsaj eden pa s področja javnih financ. Člana fiskalnega sveta bodo imenovali za pet let, vendar največ dvakrat zaporedoma.
Iz vrst Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ter nekaterih strokovnjakov je bilo slišati pomisleke o tem, ali bo fiskalni svet, kot je zasnovan v zakonskem predlogu, v zadostni meri neodvisen.
Premier Miro Cerar je ob sprejemanju zakona v DZ pojasnil, da bo spoštovanje fiskalnega pravila zaustavilo trend naraščanja javnega dolga zaradi prekomerne tekoče javne porabe in da smo z njegovim sprejemom izkazali resen namen, da želimo dobro in odgovorno gospodariti z državnimi financami.
