Na smetišču v Leskovcu bo zaradi niza slabih odločitev v zadnjih desetih letih, kot vse kaže, pristal tudi zajeten kup javnega denarja. Projekt nadgradnje regijske deponije odpadkov je 15 dolenjskih in posavskih občin pred meseci ustavilo, kar pa bi jih lahko stalo celo osem milijonov evrov.
Boris Blaić
Konzorcij Helector-Riko, izvajalec projekta Cerod 2, ki so ga občine partnerice maja letos dokončno ustavile, je 29. junija na novomeško občino poslal zahtevek zaradi izgube koristi v višini 4,087 milijona evrov.
Boris Blaić
Albin Kregar, direktor Ceroda, trdi, da so zahtevki izvajalca neupravičeni.
Helector-Riko je novomeški občini, ki je nosilka investicije, za projektiranje in pridobivanje gradbene dokumentacije do zdaj izstavil za 2,34 milijona evrov računov. Občina je od tega plačala nekaj manj kot 1,1 milijona evrov, preostanku pa v Novem mestu oporekajo. Za del neplačanih terjatev v višini 760.000 evrov je izvajalec že sprožil sodni spor, prvi poravnalni narok pa se je končal neuspešno.
Junija še za štiri milijone
Po odločitvi o dokončni zaustavitvi projekta je Helector-Riko občini poslal še zahtevek za povračilo stroškov, ki so povezani z zaustavitvijo del, in sicer v višini 638.000 evrov, nato pa še zahtevek po nadomestilu dobička v višini 4,087 milijona evrov.
Zahtevki izvajalca do novomeške občine tako skupaj znašajo že nekaj več kot sedem milijonov evrov, od katerih je bil do zdaj plačan dober milijon. V kolikšni meri bo Helector-Riko na koncu poplačan, bo stvar nadaljnjih postopkov, ki se bodo najverjetneje končali na sodišču.
Večino bremena na Novo mesto
Kakršenkoli že bo ta znesek, bo največje breme za neizvedeno naložbo, ki je bila ocenjena na 32 milijonov evrov, padlo na Mestno občino Novo mesto, ki je v projektu udeležena kot 62-odstotna partnerica. Deleži preostalih 14 občin in njihova izpostavljenost tveganjem so temu primerno nižji.
Kaj pa že zgrajena čistilna naprava?
V okviru projekta Cerod 2 je bila konec leta 2012 odprta čistilna naprava, ki je stala 1,3 milijona evrov. Gradnjo sta s približno milijonom evrov sofinancirala država in evropski kohezijski sklad. Ker projekt Cerod 2 ne bo izveden, se lahko zgodi, da bo iz Bruslja prišel zahtevek za vračilo tega denarja.
Toda ko govorimo o terjatvah, ki jih za seboj pušča zaustavljeni projekt gradnje obrata za mehansko in biološko obdelavo odpadkov na regijski deponiji v Leskovcu, gre k omenjenim sedmim milijonom evrov zahtevkov konzorcija Helector-Riko prišteti še en sklop tveganj. V okviru projekta Cerod 2 je bila namreč konec leta 2012 na deponiji odprta čistilna naprava, ki je stala 1,3 milijona evrov. Gradnjo naprave, ki jo zaradi neustreznosti zdaj nadgrajujejo, sta s približno milijonom evrov sofinancirala država in evropski kohezijski sklad. Ker projekt Cerod 2 do zadnjega roka, to je do 31. decembra letos, ne bo končan, se lahko zgodi, da bo iz Bruslja prišel tudi zahtevek za vračilo tega denarja.
Kregar: zneskov ne bo mogoče izterjati
Direktor Ceroda AlbinKregar pričakuje, da se bodo v dogovoru z ministrstvom vračilu sofinanciranega deleža za čistilno napravo lahko izognili, glede neplačanih zahtevkov izvajalca za opravljena dela pa pravi: »Izvedena dela na področju projektne dokumentacije ne ustrezajo zneskom, ki jih navaja izvajalec. Tudi na sodišču teh zneskov po naši oceni nikakor ne more izterjati.«
Med zaračunanimi stroški, ki so po oceni investitorja in odgovornega inženirja neupravičeni, Kregar omenja bančne garancije, ki bi prišle v poštev, če bi bil projekt res izpeljan, določeno projektiranje in še kaj. Pretiran se mu zdi tudi znesek stroškov zaustavitve del v višini 638.000 evrov.
Glede štirimilijonske zahteve po nadomestilu zaradi izgubljenih koristi pa Kregar pravi: »Podoben primer je bil v Novi Gorici, kjer je v zelo sorodni zadevi prvi zahtevek znašal pet milijonov evrov, po dobrem mesecu dokazovanja pa je bil znesek, o katerem so se partnerji pogovarjali, ranga milijon evrov. Pri izgubljenih koristih namreč ne gre le za izgubo dobička, ampak tudi za morebitne izgubljene nadaljnje posle, a vse te stvari je treba dokazovati s konkretnimi pogodbami.«
Občina bo poskušala ovreči zahtevek
Podobno menijo tudi na Mestni občini Novo mesto, kjer so nam iz kabineta župana GregorjaMecedonija sporočili, da zahtevek za izgubo koristi v višini 4,087 milijona evrov po njihovem mnenju ni podprt z dokazili oziroma ustreznimi dokumenti. »Zato si bo Mestna občina Novo mesto skupaj z izvajalcem nadzora (inženirjem) prizadevala ovreči tovrstni zahtevek in zagotoviti čim manjše obremenitve vseh sodelujočih občin.«
Boris Blaić
