Zagrebška borza bo nakup Ljubljanske borze izvedla po pridobitvi soglasij s strani nadzornih organov obeh držav in po dokapitalizaciji Zagrebške borze, so danes sporočili iz Ljubljanske borze.
Poleg dogovora o nakupu lastniškega deleža Ljubljanske borze sta Dunajska borza in Zagrebška borza podpisali tudi pismo o nameri glede partnerstva pri uporabi trgovalnega sistema. Po uskladitvi vseh pogojev uporabe bo Dunajska borza zagotovila Zagrebški borzi storitve trgovalnega sistema, informacijskih vmesnikov, programske opreme in strokovne podpore.
Člana upravnega odbora CEESEG Michael Buhl in Petr Koblic sta poudarila, da ima CEESEG odlične reference in partnersko mrežo znotraj osrednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. "Zadovoljni smo, da jo bomo še razširili," sta poudarila.
Deljena tehnologija in poenoteni standardi bodo po njunih besedah koristili tako regionalnim kot tudi velikim mednarodnim udeležencem trga. Širitev že obstoječega sodelovanja pri prodaji trgovalnih podatkov z Zagrebško borzo bo dodatno okrepilo položaj CEESEG kot ponudnika infrastrukturnih storitev v osrednji in jugovzhodni Evropi.
"Veselimo se ustvarjenih sinergij na podlagi uporabe enakih tehnologij in pripadajočih izkušenj ter posledične okrepitve lokalnih kapitalskih trgov. Ljubljanska borza bo tudi v prihodnje deležna storitev in sinergij, ki smo jih razvili v zadnjih letih," sta poudarila Buhl in Koblic.
Ljubljanska borza je bila enakopravno odvisno podjetje skupine CEESEG od januarja 2010 dalje, skupaj z Budipeštansko, Praško in Dunajsko borzo. Decembra 2010 je bil na Ljubljanski borzi uveden nov trgovalni sistem, člani borze so postali tuji mednarodni člani in borza je postala del mednarodnih kapitalskih trgov.
Predsednica uprave Zagrebške borze Ivana Gažić je medtem dejala, da Zagrebška borza in Ljubljanska borza delita podobno pot razvoja in širšega finančnega okolja, saj je slovenski kapitalski trg glede preteklega razvoja, strukture in potenciala precej podoben hrvaškemu.
"Oba trga investitorji pogosto obravnavajo kot enega, prav tako imajo hrvaški investitorji precejšnje naložbe v slovenskih podjetjih. Pričakujemo, da bo prevzem Ljubljanske borze s strani Zagrebške borze prinesel številne sinergije in pozitivne učinke za obe borzi in oba trga," je poudarila Gažićeva.
Prva dama Zagrebške borze tudi verjame, da se bo večja povezanost borz pozitivno odrazila na njunem prometu in s tem povečala tržno moč obeh borz pri uporabi in nudenju borznih storitev.
Zagrebška borza predstavlja center hrvaškega kapitalskega trga. Borza kotira skoraj 300 finančnih instrumentov (delnice, obveznice, komercialni zapisi, strukturirani produkti) in je sestavljena iz dveh trgov, reguliranega trga in MTF.
Na Dunaju so že pred časom potrdili, da razmišljajo o prodaji Ljubljanske borze. Zanjo je interes izkazalo več interesentov, na Dunaju pa so preučili ekonomsko sprejemljive ponudbe. Kot kaže, je bila najboljša ponudba Zagrebške borze.
Obe strani sta se sicer dogovorili, da višine transakcije ne razkrijeta, na Dunaju pa so danes za STA povedali le, da so od Zagrebške borze dobili zelo privlačno ponudbo, pri čemer bo Zagrebška borza tudi partner pri uporabi trgovalnega sistema.
Slabih sedem let po tem, ko je prešla pod okrilje Dunajske borze oz. CEESEG, v katero se je kasneje preimenovala Dunajska borza, je tako Ljubljanska borza dobila novega lastnika.
Ljubljanska borza je bila v rokah Dunajčanov od oktobra 2008. Od takrat se je Ljubljanska borza precej skrčila, in sicer tako po obsegu poslovanja kot številu kotirajočih podjetij. Veliko podjetij je bilo namreč v tem obdobju prodanih, zaradi česar so se umaknili z organiziranega trga, promet z vrednostnimi papirji tistih, ki še kotirajo, pa je skromen.
V CEESEG, kjer trenutno, kot so povedali za STA, ne razmišljajo o kakšni dodatni prodaji ali nakupu, so bili sicer z lanskim poslovanjem Ljubljanske borze zadovoljni. Borza je leto končala z dobičkom v višini 279.480 evrov, tudi letos, ko se je trgovalna aktivnost sicer nekoliko umirila, pa nadaljuje s pozitivnim poslovanjem.
Tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi je konec junija znašala 5,9 milijarde evrov, povprečen mesečni promet pa znaša 60 milijonov milijonov. Najprometnejše delnice v indeksu SBI TOP so delnice Krke, Telekoma Slovenije, Petrola in Gorenja.
