Novela predvideva, da bodo s 1. januarjem 2016 ukinili obvezni prehod v sistem vodenja računovodstva za tiste kmetije, katerih povprečni skupni dohodek v dveh zaporednih letih vseh članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne in kmetijske dejavnosti preseže 7500 evrov. Kmetje se bodo lahko tako prostovoljno odločili, kateri od načinov ugotavljanja davčne osnove je s stališča stroškovne in administrativne obremenitve zanje najugodnejši.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je pojasnila, da so zaradi preprečitve morebitnih zlorab dodali pogoj, v skladu s katerim se lahko za vodenje knjigovodstva odloči le kmet, ki je hkrati tudi zavezanec za DDV in knjige vodi v vsakem primeru. Ocenila je tudi, da spremembe ne bodo bistveno vplivale na obseg pobranih dajatev od kmetijske in gozdarske dejavnosti.
Novela predvideva tudi, da bodo pri neposrednih plačilih iz obdavčitve izvzeli t. i. zeleno komponento oz. dodatno podporo za nadomestilo stroškov zagotavljanja okoljskih javnih dobrin, za katere trg ne zagotavlja plačila.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič je v razpravi pred glasovanjem pojasnil, da se dnevno ukvarjajo s problemi ljudi, ki živijo na podeželju, zato si prizadevajo za odpravo omejitev, ki so jih deležni. Veseli ga, da je ukinitev obveznega računovodstva našla mesto v vladni noveli. "Gre za pomemben prispevek k nadaljevanju razvoja kmetijstva in podeželja," je dejal.
Omenjene rešitve so v razpravi podprli tudi poslanci. Franc Laj (SMC) je menil, da je treba poslovno okolje za kmete maksimalno poenostaviti in poceniti, da bi lahko več časa posvečali svoji dejavnosti. "Menimo, da bodo kmetje zaradi tega lažje poslovali in da bodo konkurenčnejši, ne le na slovenskem, ampak tudi evropskem trgu," pa je dejal Andrej Šircelj iz SDS.
Novela na podlagi opozorila Evropske komisije o neskladnosti z evropsko zakonodajo novosti vsebuje tudi določbe, ki se nanašajo na oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala, in sicer se v čas prijavljenega stalnega prebivališča pri državljanu katere od ostalih članic EU šteje tudi čas prijavljenega začasnega prebivališča v stanovanju ali stanovanjski hiši.
Pri olajšavah pa se bo rezidentom držav članic EU, ki najmanj 90 odstotka aktivnega dohodka dosegajo v Sloveniji, omogočilo uveljavljati tudi posebno osebno olajšavo za dohodke od študentskega dela.
