"Mogoče gre iskati razloge za povečano število nekaterih vrst metuljev in kobilic tudi v dejstvu, da so bili nekateri travniki lani pozno pokošeni ali pa celo nekošeni. Pozna košnja je razlog, da rastline uspejo odcveteti, kar pomeni več hrane tudi za primarne in sekundarne potrošnike rastlinske hrane oziroma plenilce," je pojasnil Polak.
Na povečanje števila vrst žuželk najpogosteje vplivajo ugodne klimatske razmere za razvoj, ki pa so za vsako vrsto nekoliko drugačne. Za enega glavnih razlogov za upadanje števila travniških žuželk po Polakovih besedah velja intenziviranje kmetijstva, torej gnojenje, prezgodnja košnja, strojna in velikopovršinska kmetijska raba ter spreminjanje travnikov v njive. "Deževno vreme v preteklem letu bi tako lahko imelo sinergijske učinke tudi na letošnji ugodnejši razvoj žuželk," je pojasnil Polak.
Nasprotno pa strokovnjaki ugotavljajo, da je bilo letos oziroma vsaj v prvi polovici letošnjega leta manj harlekinskih polonic, ki so invazivna in tujerodna vrsta polonic. Glavna obramba pred invazijami tujerodnih vrst je po Polakovih besedah povečana pestrost domorodnih žuželk.
Kot je dejal Polak, pa drugače velja za namnožitev komarjev. Poleg prihoda nekaterih tujerodnih vrst, kot je tigrasti komar, v preteklih letih so za prekomerno namnožitev komarjev v urbanih okoljih glavni krivci vrtičkarji, ki komarje gojijo v posodah vode za zalivanje vrtičkov. Komarji se hitro namnožijo tudi v ujeti vodi raznih drugih posod in smeti. V naravnih razmerah, kot so reke, jezera in kali, se komarji ne uspejo prekomerno namnožiti ravno zaradi velike pestrosti drugih nevretenčarjev, ki se s komarji hranijo.
Kot je še pojasnil Polak, takšno stanje na področju števila žuželk kljub vsemu ni nič nenavadnega, zato bojazni, da bi se nekatere žuželke preveč namnožile in s tem ogrožale človeka, ni.
