Mlinarji niso upali ponuditi višje cene, pustili pa so možnost, da kmetom dodajo kakšno premijo ali jim odštejejo stroške odkupa, je po pogajanjih povedala koordinatorica žitne verige in direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. Za vodjo pridelovalske strani Franca Küčan je ponujena cena sramota.
"Ob hudih težavah pri jesenski setvi, spomladanskem sušnem obdobju in nizkih pridelkih imamo povprečno za pet evrov manjšo ponujeno ceno. Vsa leta so naši kupci pridno izkoriščali borze, češ da cena ne sme biti višja, danes pa niso pristali na to. Izhodiščna cena na Madžarskem je za krušno pšenico 167 evrov plus pariteta, ta je v Sloveniji 20 evrov, kar pomeni, da je cena skoraj 190 evrov," je povedal Küčan.
Mlinarjem je še očital, da bodo morali v tujini kupiti od 50 do 60 tisoč ton, za kar pa bodo pripravljeni plačati več. S tem ne spoštujejo dogovora iz žitne verige, da si bodo pomagali, kmetje pa po njegovih besedah za jesensko setev ne bodo imeli denarja.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Predstavnik mlinarjev Karel Pojbič iz soboškega Mlinopeka je po sestanku dejal, da je dogovor vedno vprašljiv, ker je Slovenija majhen trg, več pa da mlinarji ne morejo ponuditi, saj bodo že tako ali tako poslovali z minimalnim dobičkom ali celo izgubo.
"Želje kmetov so tako visoke, da ne upamo v te kombinacije, predstavljamo ljudi in njihova delovna mesta, ki so lahko ogrožena, in ne morejo mi vsiliti cene, ki ne pokrije stroškov," je še dodal Pojbič.
Kmetje so na drugem srečanju za najboljšo pšenico zahtevali 200 evrov, za razred B 1 185, za B2 170 in za C oziroma krmno pšenico od 150 do 155 evrov za tono.
