Mesec je skupaj z nekaj več kot 20 predstavniki civilnih gibanj poudaril, da podpirajo pravičen grški boj. Varčevanje je politična odločitev, ki so jo izbrale evropske elite, ameriške pa ne, je poudaril. "V zadnjih petih letih so se pokazale katastrofalne posledice varčevanja na celotno evropsko gospodarstvo," je dejal.
Po njegovem mnenju je potrebno ustaviti izsiljevanje držav. "Če se vlada neke države legitimno odloči, da bo ustavila varčevalne ukrepe, bi morale evropske institucije to demokratično voljo demokratično izvoljene vlade upoštevati, vendar pa se dogaja ravno nasprotno," je poudaril. Grčija je po njegovem mnenju žrtev ekonomskega teroriziranja v imenu destabilizacije vlade.
Poslanec ZL Matej Tašner Vatovec je dodal, da so se pred predstavništvom komisije v Ljubljani zbrali zaradi nasilja, ki ga trojka oz. po novem evropske institucije vršijo nad Grčijo oz. vsemi perifernimi državami EU. To nasilje se dogaja že pet let skupaj z varčevalnimi ukrepi, ki so države pahnili v še globljo recesijo. To se je, kot je dejal, najbolj jasno pokazalo na primeru Grčije.
V Grčiji se je povečala brezposelnost, dolg se je enormno povečal, kar je pripeljalo v revščino in resno humanitarno krizo. Ravno zaradi teh razmer so Grki letos na volitvah svoje zaupanje podelili Sirizi, ki je pred volitvami jasno izkazala nasprotovanje varčevalnim ukrepom, je dejal Tašner Vatovec.
Odziv trojke na volitve je bil po njegovi oceni pričakovano agresiven, saj so se pojavile zahteve po dodatnih varčevalnih ukrepih, začelo se je izsiljevanje Grkov, ki je terjalo resen odziv. Ta se kaže v tem, da bodo Grki na nedeljskem referendumu pravzaprav odločali o odnosu do evropskih institucij.
"Referendum je edini možen način za uresničevanje volje ljudstva. Vedeti moramo, da bo volja Grkov na referendumu, če bodo glasovali proti, grški vladi dala le še več pogajalskih izhodišč," je dodal.
Predstavnik društva Iskra Natan Vitežnik, pa je opozoril, da se "instituta ljudskega soodločanja bojijo elite po vsej Evropi," saj bodo le-te ob morebitnem grškem NE, ki bi povezal progresivna gibanja po vsej Evropi, izgubile največ. "Grški NE bi za evropske elite pomenil začetek konca, zamajal bi temelje vladajoče ideologije in globoko zarezal v zaprt politični prostor. Drznil bi si misliti pravičnejšo družbo, temelječo na sodelovanju in ne na izkoriščanju," je pojasnil.
Pred predstavništvom Evropske komisije so se v Ljubljani danes zbrali še podporniki gibanja Puntarji in drugi aktivisti.
Grki bodo na nedeljskem referendumu odločali o pogojih za nadaljne kredite. Vlada premiera Aleksisa Ciprasa volilce sicer poziva, naj se odločijo za "ne", naj se torej izrečejo proti novim strogim varčevalnim ukrepom v zameno za nove kredite mednarodnih upnikov.
