Evropska komisija je za evropsko sofinanciranje iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) prejela več kot 700 vlog, Slovenija je bila z drugim tirom neuspešna. Projekt je po pojasnilih evropske komisarke za promet Violete Bulc izpolnjeval mnoga merila za financiranje iz mehanizma CEF, se je pa za težavo izkazal kriterij pripravljenosti projekta - odprta so predvsem vprašanja dovoljenj in financiranja.
Kot so sporočili iz ZaAB, zahtevajo, da odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor s sodelovanjem pristojnih ministrov (ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča ter ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenko Smerkolj) in evropske komisarke opravi razpravo o razlogih za neuspeh projekta pri pridobivanju evropskih sredstev.
Ob tem so spomnili, da je odbor problematiko drugega železniškega tira že obravnaval, minister Gašperšič pa da je takrat nakazal, da vrednosti projekta za drugi tir še sam ne pozna. "Za projekte, s katerimi se prijavljamo na evropske razpise, naj bi veljalo, da vemo, kako jih bomo izpeljali," so poudarili.
Finančna konstrukcija naj bi bila preverljiva, o vrednosti teh projektov pa ne bi smel več obstajati dvom, so ocenili in dodali, da drugi tir ob prijavi na razpis ni izpolnjeval teh osnovnih pogojev. "V njegovo vrednost ni prepričan niti njegov pripravljavec, saj sicer ne bi naročal njegove revizije," so izpostavili.
Vlada se je odločitev, da se bo projekt izvedel v obliki javno-zasebnega partnerstva, so spomnili v ZaAB in poudarili, da pri tem ni znan niti model niti zasebni partner.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Tako odločitev komisije za neizbor projekta, katerega vrednost se ugiba in kjer je zasebni partner neznanka, ne bi smela biti presenečenje.
O tem, da projekt drugega tira ni bil izbran za sofinanciranje iz CEF, je v torek razpravljala tudi koalicija. Pogovor je tekel o tem, kakšne napore bodo vložili v to, da z optimizacijo tega projekta na razpisu nastopijo ob naslednji možni priložnosti.
Gašperšič je sicer v ponedeljek napovedal, da se bodo s projektom potegovali za evropska sredstva tudi v prihodnje, aktivnosti iskanja zasebnega partnerja se nadaljujejo. Odvisno od tega, kako daleč bodo prišli pri iskanju zasebnega partnerja, se bodo odločili, ali se bodo z drugim tirom potegovali za sredstva iz mehanizma CEF še na letošnjem razpisu, ki bo predvidoma objavljen jeseni in v okviru katerega bo po ministrovih besedah na voljo več sredstev, ali na razpisu prihodnje leto.
Zdaj delajo nabor možnih modelov javno-zasebnega partnerstva, pri čemer sodelujejo tudi z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj, je pojasnil minister, ki namerava vladi o tem poročati na seji 23. julija. Nato bo sledilo preverjanje interesa za izbrane najprimernejše modele.
Ko bodo izbrali najprimernejši model javno-zasebnega partnerstva, bodo izvedli tudi javni razpis za izbor zasebnega parterja. Predvidoma bo objavljen v prihodnjem letu, je še dejal Gašperšič.
