Slovenija

Bodo zagotovili brezplačno kosilo 28.000 lačnim slovenskim otrokom?

M.J.
22. 6. 2015, 18.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Poslanci so v prvem branju soglasno podprli predlog ZL in ZaAB za spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, po katerem bi se zvišal cenzus za upravičenost do subvencioniranega kosila v osnovnih šolah. V nadaljnji obravnavi je glede na napovedi koalicijskih poslancev pričakovati dopolnila k prvotnem predlogu.

Svet24

V ZL in ZaAB predlagajo, naj bi se cenzus za brezplačno kosilo v osnovni šoli zvišal z 18 na 36 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Po njihovem prepričanju je namreč trenutni cenzus, ki mejo postavlja pri 180 evrih dohodka na družinskega člana, absolutno prenizek, je v petek ob obravnavi predloga dejal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. S spremembo bi po njegovih besedah zagotovili brezplačno kosilo dodatnim 28.000 otrokom, skupaj bi bilo torej upravičencev nekaj manj kot 45.000.

Mirjam Bon Klanjšček (ZaAB) pa je v petek spomnila, da je Slovenija po ustavi socialna država, in vprašala, ali je res. Kot je omenila, v vsakem tretjem slovenskem gospodinjstvu potrebujejo pomoč za preživetje, narašča tudi število revnih otrok, saj da jih je pod pragom revščine okoli 55.000.

Podporo predlogu, za katerega je danes glasovalo vseh 69 navzočih poslancev, so že v petek napovedali v vseh poslanskih skupinah. Koalicijski poslanci, ki so se sicer prav tako zavzeli za spremembo cenzusa, so v skladu z vladnim mnenjem dodali, da je treba predlog preučiti z vidika socialne pravičnosti in javno finančne vzdržnosti. Po besedah Erike Dekleva (SMC) bi predlagana rešitev terjala okoli 15,5 milijona evrov dodatnih proračunskih sredstev na leto.

Nekateri so tako že napovedali vložitev dopolnil k predlogu po proučitvi različnih modelov delnega subvencioniranja prehrane glede na dohodkovne razrede in možnosti postopnega uvajanja spremembe.

Poslanci opozicijskih SDS in NSi pa so opozorili, da gre zgolj za kratkoročno rešitev, ki rešuje zgolj posledice, da pa bi se bilo treba težav lotiti pri izvoru in odpraviti vzroke za revščino. To je po njihovem mnenju mogoče doseči z razvojem gospodarstva in odpiranjem novih delovnih mest v zasebnem sektorju.