V društvu tako menijo, da ne gre pri pogajanjih o TTIP za nič drugega kot za "poskus velikih ameriških (globalnih) korporacij, da bi dobesedno okupirale EU in nam vsilile "standarde in normative", ki bi pomenili opustošenje okolja, privatizacijo naravnih virov, vsiljevanje gensko spremenjenih organizmov in prevzem vseh javnih sektorjev, tako šolstva, zdravstva kot kulture".
Sprejem takšnih, po mnenju upravnega odbora društva, vsiljenih sporazumov za državljane EU ne bi pomenil novih delovnih mest in vsesplošnih dobrobiti, ampak bi jih pahnil v svojevrstno novodobno suženjstvo.
Še zlasti jih skrbi kultura. Po njihovem mnenju bi namreč sprejem takšnih sporazumov pomenil dokončno ukinitev suverenosti in raznolikosti na tem področju, h katerima se je EU zavezala v konvenciji o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.
Prepričani so, da so takšni sporazumi, ki niso sporazumi, ampak poskus diktata, tudi v nasprotju s slovensko ustavo, po kateri naj bi država skrbela za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj.
Ne glede na zagotovila ministrstva za kulturo, da se je tudi zaradi naporov Slovenije povečala transparentnost pogajanj o TTIP in da se naj v pogajalski mandat Evropski komisiji vključijo močne varovalke za zaščito in spodbujanje kulturne raznolikosti, avdiovizualne storitve pa naj se celo izvzamejo iz pogajanj o TTIP, v društvu menijo, da gre za precejšnjo mero naivnosti.
Zato v društvu od vlade zahtevajo, da jasno in nedvoumno reče ne tem poskusom, kot pravijo, novodobnega kolonializma.
Pogajanja med Evropsko komisijo, ki se pogaja v imenu članic EU, in ameriško stranjo sicer še vedno potekajo, proces pa se na obeh straneh Atlantika srečuje z ovirami, pomisleki, strahovi in kritikami. Te so sicer bolj izražene v Evropi, nemalo jih je v zadnjih mesecih tudi v civilnodružbeni sferi v Sloveniji.
