Potem ko je DZ 5. junija na izredni seji zavrnil sveženj volilne zakonodaje, ki ga je predlagala ZaAB, so SMC, DeSUS, SD in ZaAB uskladile nov predlog sprememb volilne zakonodaje. Sveženj vključuje novele zakonov o volitvah v DZ, o poslancih, o vladi, o volitvah predsednika republike in o državnem svetu, ki urejajo pogoje kandidature za različne funkcije.
Že uvodna predstavitev stališč poslanskih skupin je postregla z opozorilom, da bo moral DZ pri sprejemanju volilne zakonodaje upoštevati nedavno odločbo ustavnega sodišča o neustavnosti zakona o poslancih. Sodišče je ugotovilo, da poslancu, ki mu je prenehal mandat, zakon ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva.
Lilijana Kozlovič (SMC) je zato opozorila, da zakonodajni sveženj ponuja tudi odgovor na odločbo ustavnega sodišča. Poudarila je, da se predlagatelji z omejitvijo pasivne volilne pravice iz razloga kaznovanosti lotevajo ustavno dopustnega cilja. Noveliranje zakona o volitvah v DZ je označila za eno od najtežjih nalog DZ.
Njen strankarski kolega Dragan Matić je spomnil, da sedanja zakonodaja omejitve za kandidaturo in opravljanje mandata pozna le za delavce v pravosodju. Matić se zaveda, da s predlaganimi spremembami posegajo v volilno pravico, zato so se jih lotili po temeljitem razmisleku, je dejal.
V SDS pa odločbo ustavnega sodišča razumejo tudi kot razlog za umik predlaganega svežnja. Odločba po njihovem prepričanju zahteva temeljit premislek, kako urediti volilno zakonodajo, da je ne bi bilo treba kmalu znova spreminjati. Kljub temu SDS v prvi obravnavi ne bo nasprotovala svežnju, pač pa se ga bo trudila nadgraditi, je poudaril Vinko Gorenak.
Pri tem je izpostavil stališče SDS, da tudi nekdo, ki je sodeloval z Udbo, ne more kandidirati za poslanca. Sicer pa je Gorenak predlagateljicam SMC, DeSUS, SD in ZaAB očital, da jih povezuje želja po izločitvi predsednika SDS Janeza Janše iz političnega življenja. Opozoril je tudi na nevarnost zlorabe kriterija dolžine zaporne kazni.
Jani Möderndorfer (ZaAB) je spomnil na odločitev ustavnih sodnikov, ki so odpravili sklep DZ o prenehanju Janševega poslanskega mandata. Kot je dejal, se zakonodaja ne bo spremenila zaradi te odločitve, ampak tudi zaradi nje. Je pa poudaril, da sodniki niso odgovorili na vprašanje, ali lahko politik, ki je v zaporu, opravlja poslansko funkcijo.
Tudi Benedikt Kopmajer (DeSUS) je opozori, da je volilna pravica temeljna človekova pravica, zato je treba vanjo posegati sorazmerno in premišljeno. A obenem je dejal, da mora vsak kandidat za službo v javnem sektorju prijavi preložiti potrdilo o nekaznovanosti, njegov šef pa je lahko človek s kazensko kartoteko. "Politične higiene v naši državi ni, enakost pred zakonom pa je bila izničena, ko je bil zapornik izvoljen za poslanca, hkrati pa je na leto 50.000 potrdil o nekaznovanosti," je dodal.
Tudi po besedah Bojane Muršič (SD) nizka raven politične kulture v državi kliče po tovrstnih spremembah zakonodaje, za katere pričakuje, da bodo natančno uredile vprašanje pasivne volilne pravice. Muršičeva sicer danes pričakuje podporo zakonom, tudi novelam zakonov o volitvah v DZ in o državnem svetu, ki terjata dvotretjinsko podporo.
V ZL podpirajo zakonodajne spremembe, vendar je strankin poslanec Franc Trček poudaril, da se predlog opredeljuje le do zapornih kazni nad pol leta, ne pa do postopkov pred Komisijo za preprečevanje korupcije ali do plagiatorjev. Prav tako se po njegovih besedah ne upošteva pripomb pravne stroke in zakonodajnopravne službe, tudi ne zadnje odločbe ustavnega sodišča v zvezi za zakonom o poslancih.
Jernej Vrtovec (NSi) je izrazil bojazen, da bodo predlagatelji tudi v novem poskusu prekomerno posegli v pasivno volilno pravico in znova zašli v protiustavnost. Po njegovih besedah se v stranki zavzemajo za omejitev volilne pravice le v primeru naklepnih kaznivih dejanj. NSi v prvi obravnavi sicer ne bo nasprotovala zakonskemu predlogu. Pri tem se je Vrtovec zavzel, da bi omejitev pasivne volilne pravice veljala tudi za nekdanje funkcionarje slovenske in jugoslovanske zveze komunistov.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je v imenu vlade izrekel načelno podporo nameri predlagateljev. Omejitev volilne pravice, ki jo prinaša sveženj, je po mnenju vlade primerno utemeljena. Omejitev bi namreč veljala le v primeru hujših kaznivih dejanj, kar je skladno z načelom sorazmernosti posegov ustavno zagotovljene pravice, ugotavlja vlada.
