Uradne spominske slovesnosti se bodo udeležili politiki in člani evropskih dvorov, med drugim belgijskega, luksemburškega in britanskega. Množice naj bi medtem na nekdanje bojišče privabil ogromen pirotehnično-svetlobni spektakel z naslovom Inferno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V petek in soboto bo nato sledila veličastna uprizoritev bitk, kakršne so potekale pred 200 leti. Tako obsežne uprizoritve bojev naj doslej še ne bi bilo. V njej bo sodelovalo 5000 "vojakov", 360 konjev in 100 topov, pripravljali so jo leto in pol, stala pa naj bi nekje deset milijonov evrov. Vsak dan naj bi si bitke prišlo ogledat po več kot 60.000 ljudi.
Spominske slovesnosti naj bi sicer po navedbah iz kabineta belgijskega premierja Charlesa Michela Evropi poslale predvsem sporočilo sprave in enotnosti v času, ko je enotnost stare celine ogrožena - v luči kriz, kot sta grška, ki postavljajo pod vprašaj obstoj območja z evrom, in ukrajinska, kjer si nasproti stojita Zahod in Rusija.
Visoke obletnice se bodo v četrtek spomnili tudi v Londonu, kjer bo potekala posebna slovesnost v katedrali svetega Pavla, udeležil pa se je bo britanski prestolonaslednik Charles s soprogo Camillo. Povabljeni so tudi potomci vojakov, ki so se borili pri Waterlooju.
Bitka pri Waterlooju je eden ključnih dogodkov v zgodovini Evrope. 93.000 francoskih vojakov pod poveljstvom Napoleona se je spopadlo s 125.000 pripadniki britanskih in pruskih sil, ki sta jih vodila vojvoda wellingtonski in maršal Blücher. Po kar desetih urah silovitih bojev je 10.000 vojakov obležalo mrtvih, 35.000 pa je bilo ranjenih in na tisoče je kasneje podleglo poškodbam.
Slavila je naveza dveh monarhij, odločenih narediti konec letom vojn, ki so sledile francoski revoluciji leta 1789. Napoleon je bil izgnan na otok Svete Helene v južnem Atlantiku, kjer je leta 1821 tudi umrl. Zmagovalci so na novo zarisali meje v Evropi, kontinent pa je nato užival kar stoletje relativnega miru, ki ga je končala šele prva svetovna vojna, piše AFP.
