Slovenija bo v strategiji pametne specializacije naslovila tri prednostna področja - industrija 4.0, naravni in tradicionalni viri za prihodnost ter zdravo delovno ter bivalno okolje. Kapferer je pohvalil dejstvo, da gre pri njeni pripravi za velik trud celotne vlade. "To je zelo pomembno za to, da je takšna strategija uspešna," je povedal.
Meni, da si je vlada s trajnostnim in zdravim okoljem, izkoriščanjem lesa in pogledom na druga področja industrije, ki bi jih razvijali kot pametno industrijo, zadala smele prioritete. "Jasno je, da izziva ne bo enostavno premagati, vendar mislim, da gre za dobro podlago za naslednje korake," je ocenil.
Ob tem je poudaril, da ima industrija v prihodnosti perspektivo le, če bo trajnostno naravnana. "Ni druge alternative. Industrija in trajnostna naravnanost si ne nasprotujeta. Moramo ju povezati," je prepričan.
V tej luči je treba po njegovem mnenju razmisliti, kateri del naše industrije je lahko trajnostno naravnan in konkurenčen na svetovnih trgih, kjer iščejo trajnostne industrijske rešitve, tudi npr. na Kitajskem in v Indiji. "To je velika priložnost," je povedal.
Ob tem je opozoril na pomen vseživljenjskega učenja. "Prvi korak, ki je zelo pomemben, je, kako usposobiti zaposlene v podjetjih," je dejal in poudaril, da ni več dovolj le poklicno izobraževanje in nato delo do konca življenja. "To ni več realistično," je dejal.
Vsaka država se zato sooča z izzivom, kako razvijati prave veščine zaposlenih v podjetjih v naslednjem desetletju. Nato bo treba znova opraviti ta razmislek. "V vseh naših družbah, tudi slovenski, bo prisotno vseživljenjsko učenje," je dejal.
Razvoj strategije razvoja veščin, ki bodo v pomoč gospodarstvu, se mu zdi trenutno najpomembnejši vidik za Slovenijo, pri čemer je izrazil zadovoljstvo, da se ta proces v Sloveniji že začenja.
Kapferer se ne boji, da bi se več evropskih držav osredotočilo na podobna področja, na katerih bi želele krepiti konkurenčne prednosti. "V Nemčiji imamo npr. tradicijo avtomobilske industrije. Seveda ni realistično, da bi druge države, ki doslej niso imele avtomobilske industrije, razmišljale o tovrstni specializaciji," je ponazoril.
Slovenija ima denimo veliko primerjalnih prednosti na področju farmacije in lesne industrije. "Nemčija in Francija nista tako močna v lesni industriji. Pomembno je, da poiščete primerjalne prednosti, ki jih imate. To je zelo pomemben korak. Slovenska vlada je to že naredila, kar pomeni, da morate zdaj investirati v to, da bodo ta področja postala še močnejša. Potem se vam ne bo treba bati konkurence drugih držav," je poudaril.
Za srednjo in vzhodno Evropo bo po njegovem mnenju zelo pomembno, da bodo ključne države EU, kot so Nemčija, Velika Britanija, Italija, Francija in tudi Poljska, tudi v prihodnje industrijske države.
"Nemčija, Avstrija in Italija so glavne trgovinske partnerice Slovenije, kar pomeni, da če bo industrija v teh državah tudi v prihodnosti močna, je to priložnost za slovenska podjetja, da so del globalnih verig," je dejal in dodal: "Močnejša kot je evropska industrija, večje so priložnosti za slovenska podjetja."
V tej luči se zdi Kapfererju popolnoma prav, da želi EU spet obuditi industrijo v Evropi. "Industrijo potrebujemo tudi v prihodnosti. Jasno je, da mora biti trajnostno naravnana in zelena, vendar jo potrebujemo, da bomo uspešni v globalni konkurenci," je sklenil.
