V dosedanji javni razpravi je ministrica Julijana Bizjak Mlakar s svojim arogantnim in žaljivim odnosom do stroke in medijev pokazala popolno ignoranco ter elementarno nepoznavanje vloge medijev v demokratični družbi.
Na razpravo o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih je bila vabljena tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ki pa je svojo udeležbo odpovedala na dan razprave. Tudi nihče drug iz Ministrstva za kulturo se ni udeležil razprave na Gospodarski zbornici, kar kaže na odnos, ki ga ima to ministrstvo do medijev.
Izdajatelji radijskih in televizijskih programov ugotavljajo, da želi ministrstvo za kulturo z novim zakonom omejiti svobodo izražanja in uredniške neodvisnosti medijev v Republiki Sloveniji. Predlaga namreč celo sprejetje zakona, s katerim bi poleg cenzure in nerazumno visokih kazni uvedli tudi zaplembo medijev. Sprejetje predlaganih sprememb bi imelo za posledico zaprtje večine izdajateljev, predvsem tistih, ki delujejo na lokalnem in regionalnem nivoju.
Poleg tega pa je ministrica tudi s svojo odsotnostjo pokazala, kakšen je njen odnos do medijev. Zato so člani Združenja izdajateljev radijskih in televizijski programov pri GZS-Medijski zbornici sprejeli odločitev, da zaradi neodzivnost ministrice, javno objavijo poziv predsedniku vlade za razrešitev ministrice za kulturo.
Javni poziv predsedniku Vlade RS k razrešitvi ministrice za kulturo
Združenje izdajateljev radijskih in televizijski programov pri GZS – Medijskih zbornici je tako javno pozvalo predsednika Vlade RS Mira Cerarja, da razreši ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar. "Slovenski mediji ugotavljamo, da je ministrica strokovno nekompetentna za pripravo medijske zakonodaje v demokratični državi, saj želi s predlogom medijskega zakona omejiti svobodo izražanja in uredniške neodvisnosti medijev v Republiki Sloveniji, na kar opozarja tudi Urad informacijske pooblaščenke RS.
Predlaga namreč sprejetje zakona, s katerim bi praktično uvedli cenzuro, drakonske kazni za medije in novinarje ter celo zaplembo medijev na način, za katerega smo mediji menili, da v naši državi ni več mogoč. Pri tem pa je postopek priprave predloga potekal v popolnem nasprotju z novo agendo EU o t.i. smart regulation, po kateri se še pred objavo predloga in javno razpravo opravijo konzultacije z zainteresirano javnostjo in stroko," so zapisali pri GZS - Medijski zbornici.
"Mediji zato pozivamo predsednika vlade Mira Cerarja, da po razrešitvi ministrice nemudoma pristopi k pripravi sodobne medijske zakonodaje, ki naj nastaja v dialogu z mediji in stroko in ne z njihovim ignoriranjem ali žaljenjem. Slovenija potrebuje medijsko zakonodajo, ki bo upoštevala vlogo medijev v demokratični družbi kot enega ključnih nosilcev javnega nadzora nad oblastjo. Sodobni razvoj medijev mora iti v smeri deregulacije in ukinitve nerealnih obveznosti medijev, ki bosta omogočila večjo konkurenčnost slovenskih medijev v digitalni dobi, če že ne njihovo preživetje. Mediji tudi nismo družbenopolitične skupnosti, niti molzna krava financiranja interesov posameznih skupin s področij glasbene in avdiovizualne industrije! Razrešitev ministrice Bizjak Mlakar zahtevamo, ker je nesprejemljivo, da pri postopkih priprave zakona o medijih sodeluje oseba, ki si je kot osnovni cilj postavila regulacijo, ki pomeni omejevanje svobode izražanja, cenzuro in ustrahovanje medijev ter novinarjev z visokimi kaznimi ali celo prepovedjo delovanja oz. zaplembo sredstev medija!," so še zapisali.
Na tem mestu še v celoti objavljamo njihovo obrazložitev:
Predlog Zakona o medijih, ki ga je v javno razpravo poslala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je katastrofalen in za slovenske medije izredno škodljiv. Posledično krši tudi pravico državljanov do obveščenosti, kar je drugi del svobode medijev. Predlog zakona o medijih je nastal v popolni tajnosti, brez sodelovanja stroke in medijev. Predlog zakona niti v enem členu ne uvaja rešitev, ki bi bile v korist medijev ampak že v osnovi deluje kot ustrahovanje vseh slovenskih medijev. Predlog zakona se sklicuje na tuje študije, ki so prikazane parcialno in zavajajoče. V osnutku zakona so navedeni primeri tujih držav, sam zakon pa je napisan v nasprotju s temi istimi primeri. Očitna je tudi popolna odsotnost poznavanja sodobnih trendov v evropskih državah, ki uvajajo deregulacijo svojih medijev, ki lahko le tako preživijo na globalnem trgu ponudnikov medijskih vsebin. Predlog zakona med drugim uvaja celo možnost, da bodo inšpektorji, torej izvršna oblast, medijem in novinarjem lahko zaplenili vso dokumentacijo in opremo, ki so jo uporabili pri opravljanju svojega poklica (108. Člen). Tudi ko smo mediji za dne 10.06.2015 ministrico povabili na javno razpravo v okviru Medijske zbornice pri GZS, se ministrica in tudi nihče drug iz ministrstva ni odzval povabilu. Z neudeležbo je ministrica potrdila, da jo mnenje medijev o medijski zakonodaji ne zanima.
Minister, ki bi si v državi članici Evropske skupnosti leta 2015 dovolil predlagati zakon, ki uvaja ustrahovanje medijev, med katere sodi tudi zaplemba medijev kot inštrument spodbujanja svobode govora, bi moral nemudoma ponuditi odstop.
Ministrica Bizjak Mlakar je, pod pretvezo pretvorbe tolarjev v evre, kazni za medije povečala tudi za 1200% (12 krat) in pri tem zavajala javnost, da je šlo samo za uskladitev z evri. Pod pretvezo zaščite slovenskega jezika je uvedla definicijo, ki izloča vse tiste slovenske ustvarjalce, ki so uspešni v tujini. Nekateri glasbeni ustvarjalci so definicije, ki jih prinaša zakon poimenovali »fašistoidne«. V svojih javnih nastopih je bila ministrica žaljiva tako do medijev kot do medijskih strokovnjakov. S številnimi izjavami je dokazala, da je povsem nekompetentna in s svojim ravnanjem škodljiva za razvoj in obstoj medijev. Ministrica je zaradi številnih namernih zavajanj v očeh slovenske javnosti nekredibilen in nestrokoven sogovornik in ne uživa več zaupanja. Menimo, da ministrstva, ki je resorni organ za medije, ne more voditi oseba, ki je ali nekompetentna za svoje področje ali pa vloge medijev v sodobni demokratični družbi ne razume.
Mediji so za razvoj in ohranitev demokratične ureditve, ki velja v Republiki Sloveniji preveč pomembni, da bi jih prepustili v reguliranje osebi, ki očitno ne strokovno, ne nazorsko ne sodi v sodobno evropsko krajino.
Zato je razrešitev ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar neizogibna.
