Vloga samoregulacije je še zlasti pomembna pri storitvah, ki so zunaj uredniške odgovornosti skrbnikov avdiovizualnih vsebin, ugotavljajo v Evropski avdiovizualni opazovalnici, ki je del Sveta Evrope.
Stopnja neprimernosti vsebin se razlikuje od države do države. To je tudi vzrok, da evropska zakonodaja nima enotne definicije, ampak se sklicuje na merila in standarde posameznih držav članic. Prav zato je le malo sodnih primerov na evropski ravni, saj se z njimi večinoma ukvarjajo sodišča v državah članicah, navaja poročilo.
Po navedbah v poročilu odzivi na zeleno knjigo Evropske komisije izražajo soglasje o tem, da bi bilo treba v zvezi s tem vprašanjem storiti več. Pač pa se ne strinjajo, na kakšen način bi lahko prišli do rezultata.
Poročilo povzema izsledke iz raziskave mreže EU Kids Online, ki je potekala leta 2010. Po ugotovitvi raziskave so uporabniki interneta v EU, stari od devet do 16 let, v povprečju na internetu 88 minut na dan.
Starši podcenjujejo tveganja, ki jih za otroke pomeni internet, po omenjeni raziskavi povzema poročilo. Tako več kot polovica staršev, katerih otrok je prejel sporočila z vsebino s področja spolnosti, trdi, da njihov otrok takšnih sporočil ne prejema. Več kot 60 odstotkov staršev otroka, ki se je osebno sestal z osebo, ki jo je spoznal preko interneta, pa je zatrdilo, da se njihov otrok s takšno osebo ni sestal, navaja raziskava.
