Novice Svet24

sta

Kazen za trganje zaščitenih rastlin se giblje od 100 do 300 evrov, na osrednjem območju parka pa celo od 1000 do 4000 evrov. V množici rastlin, kjer samo med praprotnicami in cvetnicami v zavarovanem območju uspeva vsaj 1400 vrst oz. kar 40 odstotkov vse slovenske flore, je nekaj sto vrst prepoznanih kot ogroženih in potrebnih posebnega varstva. Ogrožene so zaradi občutljivosti, redkosti, uničevanja ali neprimernega načina rabe življenjskega prostora.

V skupino strogo zavarovanih vrst v celotni Evropi spada največji predstavnik kukavičevk oziroma orhidej v Evropi – lepi čeveljc. Petina slovenske populacije lepega čeveljca uspeva v Triglavskem narodnem parku. Gre za značilno rastlino bukovih gozdov, raste pa tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. Lepi čeveljc je v Sloveniji strogo zavarovana vrsta že od leta 1922. Ogrožajo ga gnojenje, intenzivna paša, posegi v prostor, neprimerno gospodarjenje z gozdovi, ponekod pa tudi množično obiskovanje rastišč in trganje cvetočih poganjkov ali celo izkopavanje rastlin, pojasnjuje naravovarstveni svetnik v TNP Andrej Arih.

Nekatera rastišča so razmeroma lahko dostopna, na primer na območju Martuljka, kjer sta problem raba prostora in nabiranje. Zato na najbolj ranljivih rastiščih med cvetenjem poteka poostren naravovarstveni nadzor. Tega letos ne izvajajo le naravovarstveni nadzorniki TNP, temveč tudi pristojna inšpekcija, policija in posamezniki, na primer člani planinskih društev.

OŠ Krtina

Kaznivo dejanje

Za zaznane kršitve, kot so namerno uničevanje, nabiranje, poškodovanje, trganje, ruvanje ali posedovanje rastlin lepega čeveljca, so zagrožene visoke globe, lahko pa se obravnava celo kot kaznivo dejanje. Podobno kot pri lepem čeveljcu bodo nadzorniki dosledno ukrepali tudi pri rastlinah ostalih zavarovanih prostoživečih vrst na območju TNP. Medtem ko je povsod po Sloveniji strogo prepovedano iz narave odvzemati zavarovane vrste rastlin, pa v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka to velja tudi za nezavarovane rastline.