Pregled obsega dolgotrajne brezposelnosti kaže, da je povprečno število dolgotrajno brezposelnih naraščalo vse od osamosvojitve naprej in vrh doseglo leta 1998 (77.789 oseb). Nato se je zniževalo in dno doseglo leta 2009 (31.487 oseb). Od takrat se znova povečuje in je v prvih treh mesecih letos doseglo povprečno število 61.000 oseb.
Naraščanje števila dolgotrajno brezposelnih je ena ključnih težav tudi na evropskem trgu dela, saj ima ta kategorija brezposelnih manjše možnosti za zaposlitev. Dolgotrajna brezposelnost prinaša negativne posledice tako socialne kot ekonomske za posameznika kot za družbo, v najnovejšem analizi izpostavljajo na zavodu.
Slovenija ima glede na ostale članice EU nadpovprečno visok delež dolgotrajno brezposelnih. Po anketi o delovni sili je bil delež dolgotrajno brezposelnih v Sloveniji lani 54,5-odstoten, medtem jo je evropsko povprečje za 4,9 odstotne točke nižje in znaša 49,5 odstotka.
Na zavodu ugotavljajo, da so dolgotrajni brezposelnosti najbolj izpostavljeni starejši, nižje izobraženi, osebe s poklicno izobrazbo in osebe s poklici za preprosta dela. Narašča pa tudi število dolgotrajno brezposelnih oseb z visokošolsko izobrazbo.
Regijska slika kaže, da je tej problematiki bolj izpostavljena Vzhodna Slovenija, kjer živi 51,1 odstotka vseh dolgotrajno brezposelnih oseb v državi. V razdelitvi po spolu pa je problematika približno enaka. Malenkostno navzgor odstopajo moški, kar je posledica gospodarske krize - množično odpuščanje predvsem na področju predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in prometa, kjer so v precejšnji meri zaposleni moški.
Dolgotrajni brezposelnosti so v večji meri kot druge starostne skupine podvrženi starejši. Število dolgotrajno brezposelnih, starih 50 let ali več, narašča že vse od predkriznega obdobja. A zavod opozarja, da pregled po starostnih skupinah kaže, da se je od leta 2007 do leta 2014 najbolj povečalo število dolgotrajno brezposelnih starostne skupine od 30 do 39 let, in sicer za 92,5 odstotka.
Kot so spomnili, se dolgotrajno brezposelne osebe (37,9 odstotka) vključuje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (APZ), kamor se sicer od leta 2007 vključujejo še brezposelne osebe do 29. leta starosti (37,8 odstotka). Po njihovem mnenju je smiselno, da so dolgotrajno brezposelne osebe še naprej deležne pomoči iz ukrepov APZ, saj bi bila brez njih njihova (re)integracija na trg dela še težja.
Rezultati zaposljivosti ob izhodu iz ukrepov APZ namreč kažejo, da se z daljšanjem brezposelnosti znižujejo možnosti za uspešno reintegracijo na trg dela. "V povprečju v teh letih beležimo 55,2-odstotni izhod v zaposlitev med vključenimi osebami v ukrep usposabljanja in izobraževanja, med dolgotrajno brezposelnimi osebami je ta delež 42,4-odstoten," poudarjajo na zavodu.
Poleg težav pri novem zaposlovanju imajo dolgotrajno brezposelne osebe težave tudi z ohranjanjem zaposlitev, dodajajo. V letih 2007 do 2012 je bilo v subvencionirane zaposlitve vključenih več kot 63.000 oseb, od tega 49,2 odstotka takšnih s trajanjem brezposelnosti eno leto ali več. Eno leto po zaključku subvencionirane zaposlitve je bilo še vedno zaposlenih 45,7 odstotka oseb, med dolgotrajno brezposelnimi osebami pa 36,2 odstotka.
Na zavodu so zato izpostavili, da bodo pri delu z dolgotrajno brezposelnimi še bolj dosledno in učinkovito izvajali priporočila Evropske komisije. Pri tem imajo v mislih preventivno delovanje in zgodnjo aktivacijo brezposelnih oseb, zagotavljanja celostne obravnave in individualiziranih storitev, usposabljanje svetovalcev, razvoj novih metod dela in načinov sodelovanja z delodajalci ter učinkovito sodelovanje z ostalimi akterji na trgu dela pri reševanju težav zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb.
