Profesorica na Filozofski fakulteti Anja Zalta, ki med drugim poučuje sociologijo religije, je uvodoma povedala, da islamska verska skupnost v Sloveniji že več kot 40 let čaka na svoj kulturni in verski center. Ta pa, kot je poudarila, spada k osnovnim človekovim pravicam. Sama si želi, da bi objekt pospremil pester kulturni program, kjer bodo lahko obiskovalci odpirali in reševali različne probleme. Direktor urada za verske skupnosti Gregor Lesjak medtem meni, da je morala islamska skupnost dozoreti do te mere, da se je projekta sploh lahko lotila. Ob tem pa je dodal, da ne želi zmanjševati neustreznega odziva pri iskanju prostora za džamijo. Da bi islamska verska skupnost v Sloveniji z novim centrom postala vidna, pa si želi novinar Dnevnika Ervin Hladnik - Milharčič. Meni namreč, da slovenska javnost nima pravega vpogleda v to, kaj islam je, o religiji pa večina izve preko televizije. Da se z islamom v današnjem času identificira visoka stopnja nasilnosti, so po njegovem mnenju odgovorni predvsem mediji.
Ljudje se po njegovem mnenju ne zavedajo, da tak center pomeni ureditev sistema oziroma ureditev življenja za muslimane v Sloveniji. Za samo družbo pa je pomembna asimilacijska politika. S tem se je strinjal tudi član Islamske skupnosti v Sloveniji Denis Striković. Kot je dodal, je zgodovina pokazala, da so družbe, ki v svoje delovanje znajo vključiti drugačnost, vedno bolj napredovale od tistih, ki so se zapirale. Džamija bo po njegovem mnenju dodaten košček v slovenskem mozaiku.
Prisotnost IKC v Sloveniji bo tudi po mnenju Lesjaka prinesla večje sožitje, kar pa ne pomeni, da ne bo težav. Sožitje pomeni, da znamo probleme reševati, je izpostavil.
Striković gradnjo pozdravlja, a kot dodaja, bo ta rešila le en primer, drugi pa bodo ostali. Izpostavil je, da Ljubljana nima primernega pokopališča za muslimane, ti pa se nato odločajo pokojne svojce pokopati v tujini, čeprav so bili pokojniki rojeni v Sloveniji.
Hladnik - Milharčiča skrbi, da objekta nekaj tednov po odprtju ne bo nihče več opazil, saj bo vzburjenje novosti minilo. Je pa poudaril, da bomo dobili priložnost ločiti nekaj, kar javnost pogosto meša, in sicer islam kot religijo ter islam kot politično ideologijo. Po njegovem bo zanimivo videti, ali v Sloveniji obstaja politični islam.
Tudi Zaltajeva meni, da bo center pripomogel pri razbitju stereotipov o islamu, vendar pa gre, kot je poudarila, za daljši proces. Bo pa islamska skupnost po njenem mnenju dobila neko legitimnost, s katero lahko odpre dialog.
