Gre za proces "detradicionalizacije" in individualizacije medčloveških odnosov in življenjskih slogov mladih, kar se odraža tudi v različnosti družinskih struktur, oblik in odnosov, je za današnji Večernji list ocenila Dejana Buoillet z zagrebške pedagoške fakultete.
Na vprašanje zagrebškega inštituta za družbene raziskave, kaj je odločilno pri izbiri zakonca, so mladi izmed deset ponujenih odgovorov največkrat izbrali skupne interese in osebnost, ki sta visoko na lestvici s približno 88 odstotki. Sledita videz s 73 odstotki in stopnja izobraženosti s 54 odstotki.
Soglasje družine in verska pripadnost sta pomembna za 44 odstotkov vprašanih, ekonomski položaj pa za 37 odstotkov. Odgovor, da je nacionalno poreklo lahko odločilno, ima 33-odstotno potrditev, regionalno poreklo pa 23-odstotno. Na koncu je spolna nedolžnost, ki je odločilna za deset odstotkov vprašanih.
Raziskava je pokazala, da se mladi vse pozneje odločajo za poroko. Moški so povprečno stari 31 let, ženske pa 28. Zato ne preseneča, da imajo mamice povprečno 28 let, ko rodijo prvega otroka, medtem ko so njihove mame rojevale pri 23 letih.
Po podatkih hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje je bila lani tretjina žensk, ko so rodile prvega otroka, starih med 30 in 34 let. Prvega otroka je lani rodilo nekaj manj kot 20.000 Hrvatic, drugega pa nekaj manj kot 13.000. Okoli 500 žensk je lani rodilo svojega šestega, sedmega ali osmega otroka.
Na Hrvaškem je bilo lani rojenih 39.627 otrok, kar je 300 manj kot v letu 2013. Srednje šole zaključuje generacija, ki je štela okoli 50.000 dijakov, v osnovno šolo pa prihajajo generacije, ki štejejo manj kot 40.000 učencev.
