Predstavniki sedmih reprezentativnih sindikalnih central so pobudo za vložitev predloga sprememb zakona o minimalni plači v parlamentarni postopek podali 14. maja, minuli petek pa so jo dopolnili z dodatnimi opredelitvami o postopku obravnave.
Prav v petek je zato začel teči nov sedemdnevni rok za določitev 60-dnevnega roka za zbiranje 5000 overjenih odpisov. Brglez je rok postavil med 1. septembrom in 30. oktobrom.
Sindikati v predlogu sprememb zakona predvidevajo spremembe definicije minimalne plače oz. izvzem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo, tako da bi jih bili delodajalci dolžni plačevati posebej.
Zbiranje bo šele jeseni steklo zato, ker se koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev, v primeru, da bi v celoti ali deloma padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, določi tako, da začne teči 1. septembra, so sporočili iz DZ.
Sindikati v predlogu sprememb zakona predvidevajo spremembe definicije minimalne plače oz. izvzem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo, tako da bi jih bili delodajalci dolžni plačevati posebej.
S tem naj bi popravili krivico, ki so je deležni prejemniki minimalne plače, ki delajo v omenjenih okoliščinah, pa jim to v nasprotju z ostalimi delavci ne prinaša nobenih finančnih koristi.
Delodajalci sicer vztrajajo, da bi tovrstno dodatno obremenjevanje vodilo v zapiranje delovnih mest ter da bi bilo treba namesto tega izpeljati davčno reformo in znižati stroške dela.
