Italijansko gibanje CasaPound ima svoje začetke v letu 2003 v Rimu. Ime je povzelo po kontroverznem ameriškem pesniku Ezri Poundu. Protikapitalističnega poeta je že pred drugo svetovno vojno očaral Benito Mussolini, med vojno pa je prestopil na italijansko stran, kjer mu je radio Rim omogočil dnevno kolumno, v kateri je širil svoje antisemitske poglede in vulgarne analize finančnega kapitalizma. Pri očitkih slednjemu se je ustavil predvsem pri procesu oderuštva, nestrpno pripisanega bankirjem judovskega porekla.
Približno tisoč pripadnikov tega gibanja je v tišini in vojaški formaciji marširalo skozi italijanski del Gorice s končno postajo v Parku spomina, kjer je sledila komemoracija, v kateri so trosili zemljo z vseh koncev Italije v spomin na padle italijanske vojake. »Združiti se, stopiti skupaj in ustvariti večjo, mogočnejšo domovino. Ker skupek ljubljenih malih domovin ustvarja nacijo, ki je bila in bo ponovno nepremagljiva in ponosna. Ker mi se ne sramujemo, da smo Italijani,« je ob zaključku shoda povedal podpredsednik CasaPounda Simone di Stefano. Vzdušje je bilo mirno in svečano, le reditelji gibanja so iz parka dosledno odstranjevali posameznike, identificirane kot antifašiste.
Zamejskih Slovencev ni bilo
Na drugi strani parka, ločen s policijskim kordonom in ograjami za preprečevanje izgredov, je hkrati potekal glasnejši in razposajen shod antifašističnih gibanj iz Italije in Slovenije, pri katerem pa so umanjkali zamejski Slovenci. Na čelu sprevoda približno tisoč udeležencev so pripadniki potiskali krsto in nosili križe z italijanskimi imeni, s čimer so simbolizirali ceno človeških življenj, ki jih je v prvi svetovni vojni zahteval imperializem nacionalnih držav. »To vidimo kot vojno hujskaštvo, ki uničuje odnose med ljudmi v tem prostoru. Z našo manifestacijo smo želeli pokazati, da Gorica živi multietnično in multikulturno,« je razloge za protifašistični shod opredelil soorganizator Miha Kosovel.
