Državni zbor bo namreč na petkovi izredni seji na zahtevo poslancev SDS in NSi obravnaval predloge sklepov v zvezi s postopkom imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Na tej seji bo DZ razpravljal o nepravilnostih, ki so jih pri imenovanju Škrleca ugotovili nekateri organi, ter odgovornosti generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zanje. Danes se bo do predlaganih sklepov opredelil odbor za pravosodje.
Vlada v mnenju, ki ga je sprejela na današnji dopisni seji, ugotavlja, da ni mogoče zanikati, da je v postopku imenovanja Boštjana Škrleca prišlo do nepravilnosti. Minister za pravosodje je zato skladno s pristojnostmi, ki jih ima v razmerju do državnega tožilstva, od predsednice Državnotožilskega sveta zahteval, da pripravi poročilo glede ravnanja generalnega državnega tožilca. Državnotožilski svet je namreč edini organ, ki ima po zakonu izključno pristojnost odločanja o morebitni podaji predloga za razrešitev generalnega državnega tožilca, o katerem potem odloča državni zbor, je zapisano v mnenju vlade.
Glede predloga SDS in NSi po proučitvi možnosti sprememb zakona o državnem tožilstvu pa vlada meni, da spreminjanje zakonodaje zaradi posameznega konkretnega primera ne bi bilo ustrezno niti sistemsko-pravno higienično oziroma primerno in bi predstavljalo nevaren precedens. Bo pa ministrstvo za pravosodje proučilo možnost sistemske spremembe zakonodaje, ki ureja različne kategorije: od sodnikov, tožilcev do pravobranilcev.
Upoštevajoč dejstvo, da Državnotožilski svet kot samostojni, neodvisni in po zakonu edini pristojni organ zadevo že obravnava, vlada tudi meni, da bi bilo zaradi spoštovanja ustavnega načela delitve oblasti in v izogib očitkom političnih pritiskov na Državnotožilski svet primerneje, da se obravnava predlaganih sklepov nadaljuje po sprejemu odločitve Državnotožilskega sveta. Sklepe bi bilo smiselno prej obravnavati le v primeru, če se postopek pred Državnotožilskim svetom ne bi zaključil v razumno kratkem roku, česar pa po oceni vlade ni pričakovati.
V zahtevi za sklic omenjene izredne seje poslanci iz vrst SDS in NSi namreč predlagajo, da DZ Državnotožilski svet pozove, naj čim prej zavzame stališče o nepravilnostih, ki so jih pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca ugotovili upravno sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in nadzorna skupina ministrstva za pravosodje.
Hkrati predlagajo, naj DZ vladi naloži proučitev možnosti sprememb zakona o državnem tožilstvu, po katerih bo možnost predlagati razrešitev generalnega državnega tožilca znova dobila tudi vlada. Po mnenju predlagateljev je slednje nujno zato, ker se zdi, da bo Državnotožilski svet, ki lahko edini predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca, zaščitil Fišerja.
