V nedeljo bo minilo 435 let, odkar je habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, odkupil lipiško posest od tržaškega škofa Nicola'de Coreta. S tem je postavil temelj kobilarne v Lipici.
Na letošnjem dnevu lipicancev bodo izbrani žrebci na vajetih jahačev Lipiške klasične šole jahanja navduševali z atraktivnimi skoki šole nad zemljo. Tradicionalno se jim bodo kot posebni gostje na predstavi pridružili člani Združenja rejcev lipicanca Slovenije.
Ob tej obletnici se bosta v Kobilarni Lipica začela 5,6 milijona evrov vredna prenova in projekt za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. 85 odstotkov sredstev bodo pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Projekt ureditve območja Kobilarne Lipica je sestavljen iz dveh sklopov. "Prvi obsega prenovo graščine, po izročilu najstarejše stavbe historičnega jedra Lipice, ki je nastala na osnovi renesančne rezidence tržaškega škofa in je stoletja služila kot upravna stavba kobilarne. Trenutno je neizkoriščena, po ureditvi notranjosti pa bo Lipici ponovno v ponos," je prepričan vršilec dolžnosti direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak.
Drugi sklop projekta obsega prenovo muzeja kulinarike, kraške hiše in muzeja kočij. Slednji je umeščen v "magacin", eno od zgodovinskih stavb lipiškega zgodovinskega jedra, ki je služila kot shramba za žito.
V sklopu celovite ureditve kobilarne so lani izpeljali milijonski projekt, v okviru katerega so prenovili del strehe na kompleksu hlevov na Borjači, notranjost Jubilejnega hleva in manjšega sosednjega hleva številka 2, temeljito so prenovili tudi tako imenovani Novi hlev ter obnovili Tržaški drevored in dvorišče Hof.
850.000 evrov za izvedbo tega projekta je prispeval evropski sklad za regionalni razvoj, preostali del sredstev pa je zagotovila država.