Novice Svet24

V Sloveniji je trenutno po podatkih javne agencije za energijo trenutno 25 elektrarn na bioplin, v kar niso vštete elektrarne na odlagališčni plin in na plin iz čistilnih naprav, katerih skupna nazivna moč je 28,6 megavatov.

Arhiv Svet24

Kot so na agenciji pojasnili, so te lani proizvedle 125.557 megavatnih ur električne energije, kar predstavlja približno 14 odstotkov celotne električne energije, ki je bila v letu 2014 proizvedena v okviru podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije.

Nekaj od omenjenih zasebnih naložb je v zadnjem obdobju že pristalo v stečaju, marsikatera je medtem že pristala pod okriljem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Čeprav so mediji v začetku leta pisali, da je DUTB zaradi suma kaznivih dejanj Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) prijavila vodstva 12 podjetij, ki jih sumi, da naj bi posojila za gradnjo bioplinarn pridobivala z zavajanjem bank, so na NPU pojasnili, da v teh primerih ne vodijo nobenega predkazenskega postopka.

Na Policijskih upravah Maribor in Murska Sobota so pojasnili, da v okviru predkazenskih postopkov posredno obravnavajo tudi nepravilnosti v povezavi z bioplinarnami, a je bil v mariborskem primeru predmet postopka pridobitev dovoljenj in ne nepravilnosti pri odplačevanju obveznosti bioplinarn, prav tako so v Pomurju v zadnjih letih podali več kazenskih ovadb, ki pa niso bile povezane s posojili.

Arhiv Svet24

Na DUTB so pojasnili, da niso podali uradnih ovadb, pač pa trenutno takšne primere obravnavajo kot predmet interne preiskave in pri tem sodelujejo z NPU na način, da jih o teh primerih obveščajo. "Poteka postopek zbiranja ustrezne dokumentacije. Če bo ugotovljeno, da dejansko obstaja sum kaznivega ravnanja, bomo posredovali uradno naznanitev," so dodali na t.i. slabi banki.

Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta Slovenije razloge za težave nekaterih večjih bioplinarn vidi v tem, da so te odvisne tudi od tega, koliko imajo na voljo razpoložljivih vhodnih substratov in koliko imajo na voljo površin za raztros predelanega substrata.

Osnova bioplinske tehnologije je, da se zajame metan, ki nastane pri skladiščenju živinskih gnojil, a so pri nas po Pojetovih besedah uporabljali tudi druge substrate za povečane izplene, zato je država na pobudo kmetijskega ministrstva onemogočila uporabo poljščin za novograjene bioplinarne, s tem pa se je zmanjšal interes investitorjev za gradnjo.

Arhiv Svet24

"Glede na to, koliko je v Sloveniji na voljo gnojevke, zavezani pa smo k zniževanju toplogrednih plinov, bo država slej kot prej morala podpreti razvoj malih bioplinskih naprav. Prihodnost zato vidimo v malih napravah, saj pri velikih najpomembnejšo vlogo igra ekonomija obsega," je še dodal Poje.

Kot pojasnjujejo na agenciji za energijo, trenutni še aktualni akcijski načrt za razvoj OVE do leta 2020 predvideva 61 megavatov inštaliranih elektrarn na bioplin.

Arhiv Svet24

Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da so naročene strokovne podlage za pripravo spremembe akcijskega načrta pokazale, da bo izkoriščanje bioplina v prihodnje bolj omejeno. Prednostno bodo lastniki naprav lahko uporabljali ostanke in odpadke iz kmetijstva, medtem ko bo uporaba poljščin omejena le na obstoječe enote.

"V predvidenih scenarijih je do leta 2030 upoštevana zelo omejena rast zmogljivosti, kar je predvsem posledica omejitev pri razpoložljivosti surovin," so še dodali.

Na kmetijskem ministrstvu so spomnili, da resolucija Zagotovimo.si hrano za jutri, ki jo je potrdil tudi DZ, jasno navaja, da je primarni cilj kmetijske proizvodnje pridelava hrane za ljudi in za živali, za obnovljive vire pa je potrebno uporabiti večinoma odpadne surovine.

Njihov ukrep iz leta 2012, s katerim naprave, priklopljene po njegovem sprejemu, ki uporabljajo več kot 40 odstotkov poljščin, niso upravičene do podpor, je tako ustavil trend gradenj večjih bioplinarn, saj proizvodnja električne energije brez možnosti zagotovljenega subvencioniranega odkupa električne energije ni več ekonomična.