Na okrogli mizi Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) so se namreč spomnili dogodkov pred 25 leti, ko je JLA 14. maja začela razoroževati Teritorialno obrambo (TO). Spomnili so se tudi samih osamosvojitvenih procesov.
Janez Janša, ki je dva dni po izdaji ukaza o razorožitvi kot minister za obrambo v prvi slovenski demokratično izvoljeni vladi prevzel posle, je dejal, da je bila razorožitev eden najnevarnejših poskusov, da se prepreči oblikovanje samostojne države.
Opozoril je, da se takratno staro republiško vodstvo na ukaz ni primerno odzvalo. "Ob primopredaji sam takratnega sekretarja za obrambo Janka Kušarja vprašal, če je res, da JLA razorožuje TO. Gledal je v tla in rekel: 'Nič ne vem o tem.' In to kljub temu, da sem nato tisti dan od tajnice ves čas dobival sporočila, da TO razorožujejo," je dejal Janša.
Da nič ne ve o razorožitvi, mu je, tako Janša, dejal tudi takratni predsednik predsedstva SRS Milan Kučan. "Pozneje je bila narejena analiza razorožitve, ki je pokazala, da je šlo za debelo laž, saj je večina poveljnikov TO o ukazu o razorožitvi najprej obveščalo predsedstvo in predsednika predsedstva," je dejal Janša. Tako Kušar kot Kučan sta sicer že pred časom zanikala, da sta že prej vedela za razorožitev, a da nista ukrepala.
Ker so bili slovenski teritorialci zaradi razorožitve "goli in bosi", se je po besedah Janše pojavila potreba po oblikovanju lastnih obrambnih sil. Tako je na pobudo Krkoviča začela nastajati Manevrska struktura narodne zaščite. Po besedah Krkoviča je bila njena naloga vojaško zavarovanje osamosvojitvenih procesov, hkrati pa je pomenila začetek nastajanja Slovenske vojske.
Na okrogli mizi sta sodelovala tudi polkovnik Hrvaške vojske Đuro Glogoški in brigadir Hrvaške vojske Ivan Vukić.
Glogoški je dejal, da je v približno istem času kot v Sloveniji razorožitev TO potekala tudi na Hrvaškem, le s to razliko, da je bila na Hrvaškem TO popolnoma razorožena, medtem ko je slovenski uspelo ohraniti nekaj orožja. V položaju, v kakršnem je nastal na Hrvaškem, je po besedah Glogoškega Hrvaški z orožjem pomagala Slovenija, za kar se ji je danes zahvalil.
Glogoški sicer na Hrvaškem že nekaj časa protestno spi v šotoru. Kot je povedal, ga moti, da se na Hrvaškem po vojni nič ni spremenilo. "Ko se je vojna leta 1995 končala, smo namreč hrvaški branitelji verjeli, da smo državo predali ljudem, ki jo bodo dobro vodili, namesto tega pa so se začele kraje in uničevanje," je dejal. Zato želi s protestnim spanjem v šotoru vzpodbuditi spremembe.
Na Hrvaškem po njegovih besedah nekateri enostavno ne priznajo hrvaške države in si želijo vrnitev Jugoslavije, nekaj podobnega pa se po besedah predsednika VSO Aleša Hojsa dogaja tudi v Sloveniji.
Še pred okroglo mizo so sicer predstavniki VSO z nekaterimi hrvaškimi organizacijami, ki gojijo vrednote osamosvojitvene vojne na Hrvaškem, podpisali listino o sodelovanju.
