ADP Avstrija se je z avstrijsko državno pogodbo zavezala, da bo spoštovala pravice manjšin, ki živijo na njenem ozemlju, a je do zdaj večino časa delala s figo v žepu. Slovenska vlada bi morala notificirati nasledstvo pogodbe, a se to do zdaj še ni zgodilo.
sta
Leta smo poslušali o kratenju pravic slovenske manjšine v sosednji Avstriji. Največkrat so bile v središču dvojezične table. Ko je Avstrija pred leti končno vendarle izpolnila to obveznost, je vse potihnilo. A to še ne pomeni, da naša severna soseda spoštuje vse obveznosti. Nikakor ne. Pri mnogih stvareh se še vedno upira z vsemi štirimi in išče izgovore. Sto dvaindvajset slovenskih strokovnjakov se je zdaj odločilo, da naredi temu konec. Predlagajo, da tudi Slovenija končno, po 60 letih, notificira nasledstvo avstrijske državne pogodbe (ADP) in s tem zaščiti lastne interese in svojo narodno manjšino.
Pomemben sedmi člen ADP
sta
Pogodbo, ki je obnovila avstrijsko neodvisnost in državne meje, so na današnji dan pred 60 leti podpisali predstavniki zavezniških okupacijskih sil. Za Slovenijo je zlasti pomemben sedmi člen, ki določa obveznosti Dunaja do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Ta namreč določa, da avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno s pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku. Prav tako imajo pravico do pouka v slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom sta slovenski in hrvaški jezik dopuščena kot uradna jezika dodatno k nemškemu. V teh okrajih morajo biti označbe in napisi topografskega značaja dvojezični. Sedmi člen tudi izrecno prepoveduje dejavnost organizacij, ki odvzemajo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegova značaja in pravice kot manjšine.
Težave manjšincev
STA
Rudi Vouk iz Narodnega sveta koroških Slovencev, ene od krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, opozarja, da je po dogovoru o postavitvi dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem vse potihnilo. »Očitno želijo ustvariti videz, da je vse v najlepšem redu,« je dejal Vouk. Da ni vse v najlepšem redu, opozarja tudi Stanko Horvath iz gradiščanskega Hrvaškega kulturnega društva, ki je dodal, da je čas predvajanja manjšinskih oddaj na televiziji in radiu prekratek, premajhne so tudi finančne podpore za manjšinske medije. Kar še posebej bode v oči, je dejstvo, da se vse od leta 1955 z inflacijo ni uskladila državna finančna podpora manjšinam, prav tako ni izpolnjena niti zahteva po samoupravi narodnih skupnosti, po letu 2011 pa je zastala tudi reforma zakona o narodnih skupnostih.
Na potezi slovenska vlada
Skupina 122 uglednih pobudnikov s Francetom Bučarjem in Ivanom Kristanom na čelu je v državni zbor vložila pobudo, da bi Slovenija notificirala nasledstvo ADP. To bi pomenilo, da na ozemlju Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo. Pogodba je namreč v prvi vrsti pomembna zaradi meje, potem zaradi zaščite slovenske manjšine in tudi zaradi odškodnine za po vojni odvzeto premoženje avstrijskim državljanom, ki jo mora poravnati Avstrija.
Ta sicer zvesto zavrača, da bi katera izmed novonastalih držav lahko nasledila katero izmed originalnih podpisnic ADP. A ne smemo pozabiti, da je Avstrija nasprotovala tudi, ko se je za ta korak leta 2004 odločila Češka, pa to ni vplivalo na razplet. Češka je zdaj naslednica podpisnice ADP. Sto dvaindvajset strokovnjakov zdaj vse upe, da pokažemo suverenost države, polaga na pravna strokovnjaka, premierja Mira Cerarja in predsednika DZ Milana Brgleza. Slednji je že sprejel predstavnike manjšine, a se niso dogovorili drugega kot to, da se bo Slovenija pri vseh vprašanjih v zvezi z ADP prej posvetovala z njimi.
sta
STA
