Primeri ugriza modrasa so zelo redki, a oče in sin, ki sta pod Otliškim oknom doživela srečanje z njim, vseeno opozarjata na pozornost vseh aktivnih v naravi. Razlogov za paniko seveda ni, le za previdnost. Pri ugrizu strupenjače se zadeve lahko zapletejo, na srečo se je v Jakovem primeru ugriza vse dobro izšlo. Modras je poleg gada pri nas edina strupena kača.
Marijan Močivnik
Domačina, oče Marijan Močivnik in njegov sin Jaka, tečeta na stezi pod Otliškim oknom nad Ajdovščino. Preseneti ju nenaden dogodek – »šus« v sinovo nogo med gibanjem. Ob ogledu nog opazita dve rahlo krvaveči pikici v razmaku nekaj milimetrov, kar jima vzbudi sum na ugriz kače. Ker se Jakovo počutje počasi, a vztrajno slabša, obiščeta ajdovsko urgentno službo. Oče zdravnici omeni, da glede na to, da je marca na istem območju videl modrasa, da je mogoče, da gre za njegov ugriz, vendar zdravstveno ekipo bega velik razmik med ranicama. Razdalja med vbodoma naj bi bila okoli pet milimetrov, drugi vir navaja, da ta lahko znaša tudi do osem milimetrov, v Jakovem primeru pa je bila kar 15 milimetrov.
Begajoča razdalja med vbodoma
Marijan Močivnik
Jakovo stanje se še poslabšuje; bruhanje, pomodrelost okoli vbodov, kot prikazuje fotografija, otekanje nog, mrzlica, sunkovito dihanje, bolečine v hrbtu in trebuhu. Sprva zdravniki menijo, da bi lahko šlo za alergijo na rastlino, ki naj bi oplazila mladega tekača, dehidracijo, slabo kondicijo, sončarico ali psihično reakcijo. Pozneje se izkaže, da je stvar veliko resnejša in nevarnejša. Jako z urgence pošljejo domov, z nekaj napotki in napotnico za obisk bolnišnice v Šempetru, če se mu bo stanje ponoči poslabšalo. Starša se odločita, da sina glede na stanje takoj odpeljeta v bolnišnico. Po telefonskem posvetu med zdravnikom v Šempetru in toksikologom v Ljubljani sklenejo, da gre verjetno za kačji griz in da mora dvajsetletnik prejeti antiviperidni serum, ki ga imajo le v Ljubljani, zato jih čaka še pot v klinični center. Po prejetju protistrupa fant dobro prestane najbolj kritično noč. Njegovo stanje je nekaj dni po neljubem dogodku dobro.
Marijan Močivnik
Dobro je vedeti
Zgodbo sta oče in sin delila na nekaj spletnih mestih, kjer se stikajo pohodniki, tekači in drugi aktivni ljudje, v poduk, da bodo previdni. Ne želita ustvarjati panike, saj se kačji ugriz zgodi zelo redko. »Običajnemu obiskovalcu, sprehajalcu ali pohodniku se kača skoraj zanesljivo spoštljivo umakne. Lahko naštejem prek sto kondicijskih vzponov na leto do lokacije dogodka in le enkrat sem opazil kačo, medtem ko kolega navaja okoli sedemsto takih vzponov na isto območje, pa kače sploh še ni zasledil,« pojasni Marijan Močivnik in doda, da razlogov za preplah ni. Želita pa oba opomniti tiste, ki se v tem prostoru gibljejo na podoben način, torej razmeroma hitro, da jih lahko kača preseneti. V Sloveniji imamo letno do pet primerov ugriza kače.
Upata, da bosta njuno pričevanje in neprijetna izkušnja pomagala tudi k boljšemu informiranju znotraj zdravstvene stroke, saj so primeri ugrizov kač tako redki, da vsako prepoznavanje simptomov pomeni osnovno informacijo za postavljanje diagnoze. »Zdravstvo ima, kot se je pokazalo pri nas, verjetno premalo izkušenj s takimi, razmeroma redkimi primeri, še posebej če se pojavi hkrati še nekaj specifičnih dejavnikov,« obrazloži oče Marijan. Pohvali zdravnike, le glede prve napačne presoje na urgenci ima pripombo, saj so s tem izgubili nekaj dragocenega časa, nadaljnja oskrba pa je tako strokovno kot po človeški plati potekala zelo korektno in hitro.
Marijan Močivnik
