Cilji upravljanja naložb so uresničevanje strateških razvojnih ciljev iz posameznih sektorskih strategij, povečanje strokovnosti in učinkovitosti upravljanja, zagotovitev premišljenega pridobivanja kapitalskih naložb, povečanje učinkovitosti razpolaganja z naložbami, povečanje donosa kapitala, povečanje uvrščanja družb v državni lasti na organiziran trg vrednostih papirjev in oblikovanje rezervnega demografskega sklada do konca leta 2015.
Naložbe so na podlagi kriterijev razvrščene v strateške, pomembne in portfeljske. V strateških bo država zadržala vsaj 50 odstotkov in eno delnico, v pomembnih 25 odstotkov in eno delnico, portfeljske naložbe pa bo upravljalec Slovenski državni holding (SDH) lahko prodal.
Za strateška je vlada opredelila tista podjetja, ki izvajajo za državo pomembne infrastrukturne naloge in ki razpolagajo z naravnimi monopoli. V to skupino je uvrstila tudi operaterje javnih omrežij, pretežno državno lastništvo pa se ji zdi potrebno tudi v primerih, ko delovanje izključno zasebnih nosilcev gospodarskih aktivnosti lahko povzroča motnje na trgu.
Strateške naložbe so torej tiste, s katerimi država poleg gospodarskih ciljev dosega tudi razvojne in druge cilje, povezane z izvajanjem posameznih javnih služb, pri katerih se ne zasleduje zgolj poslovni, temveč tudi širši družbeni interes.
Med strateške naložbe se tako uvršča večina energetskih podjetij: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Eles, HSE, Gen energija, Borzen in SODO. Energetski sektor je strateškega pomena, saj je zagotavljanje energije ključno za življenje ljudi in za delovanje gospodarstva, piše v dokumentu.
Strateškega pomena je tudi več podjetij s področja prometne, transportne in logistične infrastrukture: Slovenske železnice, DRI, Dars, Luka Koper in Kontrola zračnega prometa.
Med strateške naložbe je vlada uvrstila še Pošto Slovenije, Kapitalsko družbo (Kad), Modro zavarovalnico, SID banko in Talum, prav tako pa tudi Zavarovalnico Triglav.
Vendar bo Zavarovalnica Triglav opredeljena kot strateška naložba, dokler država in Slovenski državni holding (SDH) znova ne pridobita glasovalnih pravic, ki so zdaj zamrznjene. Od tedaj naprej se bo ta naložba štela za pomembno, vsaj četrtinski delež pa bo prevzel v upravljanje demografski sklad, ko bo ustanovljen.
Krka, v kateri ima država 26,86-odstotni delež, je po novem le še pomembna naložba. V to skupino sicer sodijo podjetja, ki so nosilci širšega gospodarskega razvoja in imajo pomembno vlogo pri povezovanju podjetij v dobaviteljske verige in internacionalizaciji gospodarstva. Med temi podjetji so tudi tista podjetja, ki imajo pomembno vlogo pri prenosu znanja in tehnologije. Gre tudi za pomembne udeležence kapitalskega trga in država namerava v njih ohraniti kontrolni delež.
Od večjih slovenskih podjetij, v katerih je solastnica, bi država vsaj četrtinski delež ohranila v Petrolu, Geoplinu, Gorenju, Savi, Siju, Loteriji Slovenije, Nafti Lendava, Perutnini Ptuj in Pozavarovalnici Sava.
Za portfeljske naložbe pa veljajo tiste, ki so tržno zanimive, saj gre za podjetja, ki dobro poslujejo. Poleg tega v to kategorijo sodijo še naložbe, ki jih je treba prestrukturirati. SDH lahko z njimi upravlja in razpolaga izključno za dosego gospodarskih ciljev, med njimi pa so KDD, Hit, Peko, Pomurske mlekarne in Intereuropa.
V NLB se je država zavezala zmanjšati kontrolni delež na 25 odstotkov plus eno delnico, zato je uvrščena med pomembne naložbe. Za privatizacijo pa so predvidene Abanka in Banka Celje, ki se združujeta, ter Gorenjska banka. NKBM je že v postopku prodaje in je na seznamu ni.
