Medtem ko čakamo na rezultate razpisa za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope (CEF), prek katerega bi si lahko zagotovili več sto milijonov za uresničitev 1,3 milijarde evrov vrednih sanj o drugem tiru med Divačo in Koprom, je v Sloveniji tik pred začetkom še nekaj drugih velikih projektov, za katere se bodo spopadla gradbena podjetja, ki poskušajo zapolniti praznino, nastalo s potopom tranzicijskih gradbenih baronov. Za denar in posle, ki so bili pred sesutjem trga rezervirani za »zidarje, »černigoje in tovšakove«, bodo konkurirala druga podjetja.
»Računamo, da bomo gradbeno dovoljenje za drugi tir dobili do konca leta 2016«, Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo
Na razpis za gradnjo avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje so tako oddali ponudbe avstrijski Strabag, Riko,sarajevski Euro Asfalt in azerbajdžanska družba AzVirt. Predvsem prva dva naj bi sodila v ožji krog podjetij, ki naj bi pridobivala bodoče državne posle. Poleg njiju naj bi bili favoriti na razpisih še Pomgrad iz Murske Sobote, CGP Darija Južne in Kolektor Koling Stojana Petriča.
Omenjena podjetja so v zadnjem času kljub krizi uspešno pridobivala projekte in si povečevala obseg poslovanja. Vprašanje je le, če smo se iz napak predkriznega obdobja kaj naučili. Ali se bo država uspela izogniti kartelnemu dogovarjanju in prek kvalitetno pripravljenih razpisov zagotoviti prijavo ter izbiro najboljših ponudnikov?
Kot kaže primer razpisa za izbiro izvajalcev za izgradnjo avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje, kjer se je začetek del zaradi pritožbe na razpis že premaknil v avgust, se nam obetajo podobne zgodbe. Projekti, ki bodo z gotovostjo pritegnili največ interesa gradbincev, so še izgradnja druge cevi predora Karavanke, ki naj bi ga začeli graditi v drugi polovici 2017, hitra cesta od avtoceste pri Novem mestu do tovarne Revoz, investicije v obnovo železniške infrastrukture in gradnja Hidroelektrarne Mokrice.
