Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu, pričajo, da se direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar ni zmenila za pozive revizijske hiše, ki jo je za notranjo revizijo pooblastila občina Škofja Loka. Med svojim dolgoletnim mandatom pa naj bi se obnašala kot samodržec in izvajala mobing nad vsaj enim zaposlenim.
mediaspeed
»Obveščamo vas, da smo ustanovitelju poslali že opravljeno revizijsko poročilo zunanjega izvajalca za dogovorjeno obdobje. Hkrati vam moramo povedati, da muzej ni prejel nobenega seznama z vaše strani. Imeli smo sicer nekaj tehničnih težav z elektronsko pošto, lahko da se je kaj izgubilo.« Tako so v javnem zavodu odgovorili na pozive neodvisnih revizorjev, naj jim posredujejo finančno dokumentacijo za obdobje 2013–2014.
Facebook
Očitki zaposlenega glede domnevnega mobinga Odvetnica Boštjana Sokliča, muzejskega kustosa, je aprila škofjeloškemu zavodu poslala opozorilo pred tožbo, ki bi bila že tretja po vrsti. Direktorici so očitane kršitve pogodbe o delovnem razmerju in intenziven mobing. Sokliča naj bi direktorica šikanirala, žalila in neenakopravno obravnavala; ko ga je srečala, mu ni odzdravila, niti ga ni vabila na kolegije kustosov ali mu pošiljala njihovih zapisnikov.
V muzeju so se sprva torej sprenevedali, da poziva niso prejeli (na njihov elektronski naslov je bil poslan 19. 1.), nato pa so se na drugi poziv (10. 2.) odzvali s pojasnilom, da je revizija že opravil zunanji izvajalec. Ker so revizorji kljub temu vztrajali in celo obvestili naročnika – občino Škofja Loka, da zavod ne želi sodelovati z njim, so od direktorice Mlakarjeve 19. marca prejeli dopis, v katerem je ta zahtevala opravičilo, saj da z njimi ni bila dolžna sodelovati, niti jim posredovati zahtevanih dokumentov. Svoje trditve je utemeljila z besedami, da »pomeni notranje revidiranje ocenjevalno dejavnost, vzpostavljeno v organizaciji za njene potrebe«. Mlakarjeva trdi, da je bila zunanja revizija izvedena konec leta 2013, neodvisni revizorji pa so nasprotnega mnenja: »Iz javnih evidenc še izhaja, da je zavod družbi BM Veritas revizija, d. o. o., plačal 2440 EUR decembra 2013 ter 610 EUR marca 2015. Predvidevamo, da gre v obeh primerih za stroške, posredno ali neposredno povezane z izvedbo revizije.«
Mlakarjeva je to ugotovitev kategorično zanikala: »Loški muzej Škofja Loka v letu 2015 ni najel nobene lastne revizijske hiše!«
Ugotovitve »nepopolne« revizije
Do internih podatkov zavoda revizorji niso imeli dostopa, zato so revizijo izvedli na podlagi javno dostopnih virov. Kljub temu so ugotovili, da si je direktorica v zadnjih štirih letih neupravičeno izplačevala delitev presežka nad odhodki kot delovno uspešnost, saj za to ni imela potrebnega soglasja občinskega sveta. Revizorji so ugotovili, da je zavod konec leta 2013 imel kar 95.167 evrov presežka.
Na podlagi razvoja dogodkov so revizorji zato zaključili, da obstaja zelo visoka stopnja tveganja glede nadzora ustanovitelja nad poslovanjem javnega zavoda in visoka stopnja tveganja izvrševanja ustanoviteljskih pravic, saj da to področje v aktu o ustanovitvi zavoda ni ustrezno urejeno.
Revizija Loškega muzeja
Neodvisno revizijo Mlakarjeva zavrača, saj da tega dokumenta ni potrdil svet zavoda.
Mobing
Revizija je iz aplikacije Supervizor izluščila tudi podatke, da je zavod odvetniški družbi v roku dveh let na fiduciarni račun nakazal 39 tisočakov odškodnine in slabih pet tisočakov za odvetniške stroške. Za kaj točno je pri tem šlo, ni bilo izpostavljeno.
Domnevamo lahko, da je ta denar šel za odškodnino kustosu Boštjanu Sokliču, ki se je že v preteklosti moral po sodnih kanalih boriti, da je v podpis dobil pogodbo za nedoločen čas, je zdaj o situaciji v zavodu obvestil tudi pristojni instituciji, Občino Škofja Loka in svet zavoda, ter ju pozval, naj glede tega ustrezno ukrepata.
Mlakarjeva očitke o mobingu zavrača kot politični konstrukt proti njej, »namenjen zgolj diskriminaciji mene kot sedanje direktorice osebno, v času izbire kandidata za direktorja v naslednjem mandatu«.
Revizija Loškega muzeja
