Po pisanju današnjih Financ naj bi do minulega petka prispeli le dve zavezujoči ponudbi za Delo, in sicer ponudba Lahove družbe KS Naložbe in ponudba družbe FMR, za katero stoji Petrič. Medtem ko so v KS Naložbe že pred časom potrdili oddajo ponudbe, v FMR glede morebitne ponudbe za nakup Dela molčijo. "Tega ne moremo komentirati, ker smo se z dogovorom o nerazkrivanju informacij zavezali, da ne bomo dajali nobenih izjav, dokler se postopek ne zaključi," je danes na novinarski konferenci povedal predsednik uprave FMR Andrej Kren. Delavska hranilnica, ki se je nameravala za časopisno hišo potegovati skupaj z zaposlenimi, medtem po pisanju Financ ni oddala ponudbe. "Naj imajo to tajkuni in naj vse uničijo," je za časnik dejal prvi mož delavske hranilnice Jože Stegne. Po navedbah medijev sta se sicer med potencialnimi kupci v preteklosti omenjala tudi slovaška Joj TV, pa tudi mariborski Pronet, ki naj bi družbi Dober Večer v lasti Uroša Hakla in Saše Todorovića pomagal financirati nakup Večera. Tako Lahova kot Petričeva ponudba naj bi se sicer po navedbah Financ gibali okoli šest milijonov evrov, v Pivovarni Laško, kjer postopka ne komentirajo, pa naj bi nameravali iztržiti še več.
Bojijo se zloma trga tiskanih medijev
Zaposleni na Delu razumejo motiv maksimiranja cene za Delo, a so prepričani, da lahko prevladujoči motiv kupnine v kombinaciji s finančno šibkim in nestabilnim lastnikom povzroči zlom trga tiskanih medijev, medijski prostor pa oropa vodilnega nacionalnega dnevnika, so zapisali v javnem pozivu, pod katerega so podpisani predsednik sveta delavcev Dela Brane Piano, Gorazd Utenkar iz Sindikata novinarjev Dela, Sonja Vovk in Sindikata Pergam - Delo in v.d. predsednika Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik. Kot navajajo, se družba Delo trenutno sama drži nad vodo. Z lanskimi prihodki in dobičkom iz dejavnosti, tudi z razmeroma nizko zadolženostjo, bo glede na doseženo ceno v vsakem primeru privlačna naložba, menijo in dodajajo, da Delo ni in ne ogroža osnovne dejavnosti lastnika, torej Pivovarne Laško. Ob tem pa poudarjajo, da je Delo do danes vzdržalo za okoli 24 milijonov premoženjskih izgub, ki jih je povzročil prevzem sedanjega lastnika od leta 2008. Družba kakšne podobne finančne operacije, četudi v manjšem obsegu, ne bo preživela.
Le dva ponudnika finančno dovolj močna
Iz zadnjih razpoložljivih bilančnih podatkov o poslovanju petih javno znanih potencialnih kupcev Dela je povsem jasno, pišejo zaposleni, da sta samo dva finančno dovolj močna, stabilna in sposobna za kapitalsko in likvidnostno upravljanje Dela. Ostali bi breme kupnine morali zaračunati prevzeti družbi, dva sta v finančnem položaju, ko bi jo zelo verjetno oskubila do kosti, še navajajo. Zaposleni na Delu zato podpirajo prodajo tistemu lastniku, ki se bo zavezal k družbeno odgovornemu ravnanju, ki družbe ne bo izčrpaval in ki bo vlagal v njen razvoj, v skladu z možnostmi pa zagotovil tudi predkupno pravico do deleža zaposlenim v družbi, torej delitev lastniških tveganj. Zaposleni pri prodaji Dela izpostavljajo tudi nemoč regulatorjev, da bi preprečili špekulativne prevzeme. "Pasivna in birokratska drža ministrstva za kulturo v primeru prodaje Večera družbi Dober Večer nam dokazuje, da tehtanje javnega interesa težko pričakujemo od resornega ministrstva, še posebej, če bo izdalo pet predhodnih soglasij kupcem Dela, kot je v primeru Večera dve soglasji, še preden je bila kupoprodajna pogodba sklenjena. Morda naivno, pa prav nič retorično, vprašanje je, ali morda lahko tokrat vsaj od lastnika pričakujemo družbeno bolj odgovorno ravnanje," poziv sklenejo zaposleni.
