Do spopada naj bi prišlo, ko naj bi 70 do zob oboroženih Albancev napadlo manjšo kasarno v predelu mesta, kjer je večinoma albansko prebivalstvo. Spopadi so trajali do nedelje popoldan, v streljanju pa je bilo ubitih osem policistov, 37 je bilo ranjenih. Doslej so našli tudi 14 trupel, pri katerih naj bi šlo za napadalce.
A kaj se v resnici dogaja?
"Vlada želi preprečiti nadaljnje mirne proteste."
Kljub poročanju večine makedonskih in srbskih medijev odzivi z družbenih omrežij pričajo o tem, da trenj med makedonskim in albanskim prebivalstvom ne v Kumanovem ne drugje v Makedoniji ni in da gre za umetno ustvarjen konflikt, ki ga želi vlada izkoristiti za to, da bi lahko uvedla izredno stanje. S tem bi lahko prekinila protivladne demonstracije, ki so se iz Skopja razširile na celo državo in s katerimi želijo državljani doseči odstop vlade. Kljub namigovanjem, da naj bi bile v spopadu udeležene sile Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki naj bi s Kosova v Makedonijo vstopile prek Srbije, se je uradno Kosovo od incidenta že distanciralo, prav tako predstavniki Albancev, živečih v Makedoniji.
Ena izmed aktivnih udeleženk demonstracij proti vladi je za naš časopis povedala: »Glede na naše informacije ne gre za spopad z OVK, ampak z mafijskimi karteli, s katerimi je vlada še nedavno sodelovala in jih tudi oboroževala. Vlada želi ustvariti vtis, da gre za spopad med Albanci in Makedonci, da bi lahko uvedla izredno stanje in preprečila nadaljnje mirne proteste.« Njene napovedi so se začele uresničevati že nekaj ur po našem pogovoru, ko je predsednik države sklical sejo varnostnega sveta Makedonije, kjer so razpravljali o incidentu v Kumanovem in o ukrepih.
Boj vlade za obstanek
Vlada VMRO-DPMNE, ki jo vodi premier Gruevski, je na oblasti že devet let, v zadnjih mesecih pa se srečuje s hudimi obtožbami. Opozicijska stranka SDSM je namreč začela objavljati zapise prisluškovanj, ki jih imenuje bombe. Iz teh je razvidno, da naj bi stranka prirejala volitve, prisluškovala novinarjem in opozicijskim strankam in celo namenoma prikrila umor Martina Neškovskega, ki ga je policija leta 2011 med povolilnim slavjem pretepla do smrti. Volilne zmage naj bo dosegali s pomočjo dejstva, da je v volilnih imenikih še vedno vpisanih več deset tisoč že umrlih Makedoncev, v volilne okraje, kjer jim gre za nohte, naj bi samo »administrativno« naseljevali ljudi, ki v resnici živijo v Albaniji, strankarsko zvestobo pa naj bi z grožnjami zahtevali tudi od vseh zaposlenih v javni upravi.
Objavo naslednje bombe je SDSM napovedal za 9. maja, a do nje ravno zaradi spopadov v Kumanovem ni prišlo. Naša sogovornica pravi, da je bila akcija v Kumanovem po njihovih informacijah sicer načrtovana za 15. oziroma 16. maj, da bi tako preprečili velik vsedržavni protestni shod, ki je napovedan za 17. maj, a naj bi vedno večja podpora protestnikom vlado prisilila, da je ukrepala prej. Zaradi tega naj bi bilo tudi število žrtev tako visoko.
Makedonci in Albanci, pri katerih je še vedno živ spomin na leto 2001, ko so se zaradi medetničnih sporov komaj izognili državljanski vojni, tokrat prek družbenih omrežij množično sporočajo, da zamer med njimi ni in da gre le za politične igre: »Samo slaboumneži in budale lahko storijo kaj takega. Jaz sem Makedonec, moj najboljši prijatelj je Albanec in nimava nikakršnih težav. Zasluge za tole naj si pripišejo kar politiki,« je za televizijo Alsat povedal neimenovan prebivalec Kumanovega.
