V Sloveniji za socialno humanitarno pomoč po besedah generalne sekretarke Rdečega križa Slovenije Renate Brunskole zaprosi vedno več ljudi, lani jih je bilo skoraj 160.000, predlani 156.442. V Rdečem križu že nekaj časa opažajo, da po pomoč prihaja vedno več brezposelnih mladih, starejših z nizko pokojnino in tudi tistih z minimalnimi plačami.
Z identično situacijo se srečujejo tudi pri Škofijski karitas. Obupani v finančni stiski najbolj pogosto prosijo za plačilo položnic. Leta 2010 so pomagali 672 družinam in poravnali položnice v skupnem znesku 131 tisoč evrov. Lani pa so približno s tisočakom več pomagali kar 1044 družinam.
Revščina ne izbira
Posledice finančne stiske odraslih občutijo tudi njihovi otroci. Tako se je v petih letih povečalo število prejemnikov za nakup šolskih potrebščin. Leta 2009 so v Škofijski karitas prejeli 586 prošenj. Ta številka se je vsako leto višala, lani je narasla na 1008 prošenj. Kot pojasnjuje tamkajšnja socialna delavka Alenka Petek, prosilcem največkrat zmanjka za plačilo stanovanjskih stroškov. Med njimi je veliko podnajemnikov, ki jih doleti izvršba zaradi neplačevanja najemnin. In ravno na tem področju izstopa pereč problem, ki mu naša država (še) ni kos. Obupani prosilci uslužbenkam Škofijske karitas zaupajo, da imajo na pogodbi napisano, da plačujejo mesečno najemnino 200 evrov za enoinpolsobno stanovanje v Ljubljani, dejansko pa plačujejo še enkrat več. V podkrepitev svojih besed prinesejo na roko napisano potrdilo najemodajalca, iz katerega izhaja, da je od najemnika dejansko prejel 400 evrov na mesec.
Trgajo tudi otroški dodatek
Po besedah Petkove je v zadnjem času opaziti porast tistih, ki imajo izvršbe zaradi neplačevanja najemnim. Sogovornica se spominja primera družine, ki ji je banka vzela otroški dodatek za poplačilo izvršbe. Na žalost se lahko tudi zgodi, da banka za ugotovitev, da upnik ne more biti poplačan, zaračuna 30 evrov, ki jih trga iz socialne pomoči. A otroški dodatek in socialna pomoč ter podobni socialni transferji so izvzeti iz izvršb, so torej nedotakljivi.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) se omenjene problematike zavedajo in aktivno rešujejo s spremembo področnega zakona in uvedbo t. i. socialnih kartic. Trenutno je v medresorskem usklajevanju predlog zakona o izvršbi, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje. Predlog bo izrecno prepovedal zaračunavanje storitev in poseganje bank v te transferje. Na ministrstvu še dodajajo, da banke socialno ogroženim komitentom lahko tudi zaprejo račun, kar upravičencem onemogoča prejemanje socialnih pomoči. »Na MDDSZ smo pričakovali, da bodo banke zaradi milijardne dokapitalizacije državljanov pokazale toliko družbene odgovornosti, da bodo ohranile račune socialno ogroženih tudi po prepovedi zaračunavanja storitev. Ker te družbene odgovornosti ni, bo MDDSZ pripravil razpis za uvedbo socialnih kartic. Na socialne kartice bodo upravičenci lahko prejeli nakazila socialnih transferjev, z njimi pa bo mogoč plačilni promet, dvigi z bankomatov…«
Še so anomalije
Na področju izvršb obstajajo še druge anomalije. Na eno takih opozarja pravnica Darja Bajželj. »Delovanje sodišč v izvršilnih postopkih je kljub spremembi zakona o izvršbi in zavarovanju še vedno prepočasna. Konkretno v Ljubljani, ko je bil predlog za izvršbo vložen junija 2014, je bil šele konec decembra 2014 izdan sklep o izvršbi in sklep o zaznambi izvršbe na dolžnikovih nepremičninah. V vmesnem obdobju je bila velika nevarnost, da bi dolžnik izkoristil počasnost delovanja sodišča in na nepremičnino dal hipoteko ali pa jo prodal tretji osebi, ki sploh ne bi vedela za zaznambo sklepa o izvršbi.«
