Trebanjcu se je že drugič zgodilo, da so ga kljub vsem dokazilom oglobili zaradi parkiranja na mestu za invalide. Sedaj bije bitko s sodnimi mlini.
»Konec marca sem šel v trgovino Spar v Trebnjem. Kot vedno sem parkiral na mestu za invalide, saj sem od leta 2006 brez obeh nog in na vozičku. Imam tudi parkirno karto za invalide, ki jo je izdala Upravna enota Trebnje. Preden sem šel iz avta, sem karto položil na armaturo, potem pa sem se presedel na voziček in šel v trgovino. Po približno desetih minutah sem se s kupljenim blagom vrnil do avtomobila in tam zagledal policista,« začne svojo zgodbo Prijatelj, ki je moža postave takoj vprašal, če je kaj narobe.
»Ja, je, nimate nameščene parkirne karte,« je bil odgovor policista, ki je zagotovo opazil, da je njegov sogovornik na vozičku.
»Kako da ne, saj je na armaturi,« mu je odgovoril in odprl vrata avtomobila. »Takrat sem opazil, da je karta ležala pri menjalni ročici. Očitno sem jo, medtem ko sem se prestavljal na voziček, nevede porinil.«
Ni hotel preklicati obvestila
Pobral jo je in jo pokazal policistu. »Saj vidite, da sem 100-odstotni invalid in da imam karto,« je nadaljeval Prijatelj, ki je pričakoval, da mu policist ne bo izdal obvestila o prekršku, vendar se je zmotil. »Gospod, vse to je res, vendar postopka ne morem prekiniti in stornirati obvestila. Pritožite se in zagotovo vam bo ugodeno,« je bil odgovor policista.
Prijatelj ni mogel verjeti svojim ušesom. »Če menite, da bo komandir kaj rekel, če prekličete obvestilo, lahko grem z vami in karto pokažem tudi njemu.« Brez uspeha, policist se ni pustil motiti in je pisal naprej. Še več, od prekrškarja je pobral tudi osebne podatke, da jih je vpisal na formular, kar je po Prijateljevi oceni trajalo kakšnih 15 minut. Na koncu mu je obvestilo o prekršku izročil kar v roke.
Če ne bi bil pravnik …
»Dogodek me je zelo razjezil, ker sem kazen dobil samo zato, ker je moja karta padla z armature. Sprašujem se, kje so policisti takrat, ko jaz opazujem ljudi, ki niti slučajno niso invalidi in parkirajo na mestih za invalide. Priznam, karta mi je padla na tla, vendar je policist videl, da sem avto upravičeno pustil na tistem mestu,« razmišlja sogovornik, ki je v navalu slabe volje pritožbo poslal že na obvestilo o prekršku, potem pa še na odločbo policije, a je v očeh policije še vedno prekrškar (prislužil si je 80 evrov kazni), saj karta v njegovem avtu ni bila na vidnem mestu. »Preostane mi le še sodno varstvo, pritožbo sem v roku poslal na sodišče,« pripoveduje in se sprašuje, koliko denarja in energije naš sistem porabi za take banalne primere.
»Pa saj ta ni moj prvi. Nekaj podobnega se mi je že zgodilo že v Novem mestu, bilo je to pred petimi leti, ko sem imel zaplet z redarsko službo. Tudi tam sem moral iti do sodišča in sem bil oproščen,« se spominja.
Mitja Prijatelj ima na neki način še srečo, da se s sistemom in pisanjem pritožb lahko spopada sam, kajti po poklicu je univerzitetni diplomirani pravnik. Če ne bi bil vešč tega dela, bi imel več težav in tudi stroškov. Sicer ga v domačem mestu poznajo kot godbenika, nekaj časa je bil tudi predsednik Godbe Trebnje, še vedno je predsednik Zveze kulturnih društev Trebnje, bil je tudi svetnik v krajevni skupnosti in član upravnega odbora Društva vinogradnikov Trebnje.
Lani »ujeli« štiri tovrstne »prekrškarje«
Alenka Drenik s PU Novo mesto o konkretnem primeru ni mogla govoriti, je pa omenila, da je po pravočasno vloženi zahtevi za sodno varstvo PP Trebnje spis odstopila Okrajnemu sodišču v Trebnjem. Zakon sicer določa, da se za prekršek kaznuje imetnik parkirne karte, ki vozila, parkiranega na prostoru za invalide, nima označenega s karto. V letu 2014 so na PU Novo mesto ugotovili štiri tovrstne kršitve.
